Vinska ovojnica
Na kmetijskem gospodarstvu Orahovica bodo obnovili 19 hektarjev vinogradov ob pomoči sredstev EU. Treba je čim bolje izkoristiti t. i. Vinsko ovojnico.
Naložba, vredna 560.000 evrov, bo omogočila gostejšo sadnjo, strojna dela in tehnologijo, s katero bodo lahko zmanjšali uporabo zaščitnih sredstev. Kmetijsko gospodarstvo (KG) Orahovica si je zagotovilo 75 odstotkov nepovratnih evropskih sredstev. Z novim projektom prestrukturiranja vinogradov, vrednim 560.000 evrov, pri KG Orahovica, ki posluje v okviru Agro Invest Grupe, nadaljujejo z vlaganji v posodobitev vinogradniške proizvodnje. S projektom, ki poteka na skupno 19 hektarjih na dveh lokacijah – Velike ledine in Krčenik, bodo zamenjali sorte ter spremenili gostoto sklopa vinograda. Kot pojasnjuje Ksenija Vukman, direktorica za sklade EU, podpore in kmetijska zemljišča v Agro Invest Grupi, podporo uveljavljajo preko ukrepa 58.1.a.01 »Podpora za prestrukturiranje in konverzijo vinogradov« ter je sofinancirana s kar 75 odstotki nepovratnih sredstev iz evropske Vinske ovojnice. To je znatno več v primerjavi s podporo 73.10 »Naložbe v kmetijstvu«, kjer znaša delež nepovratnih sredstev med 40 in 45 odstotki vrednosti naložbe.
Nove sorte in gostejši nasadi
V okviru projekta prestrukturiranja bodo sadili sorte laški rizling (graševina), chardonnay, merlot, sivi pinot in sauvignon. »Gre za projekt prestrukturiranja vinogradov, ki zajema zamenjavo sort in spremembo gostote sklopa. Projekt peljemo na dveh lokacijah na območju Orahovice, na skupno 19 hektarjih,« je dejala Vukmanova in dodala, da spremembe v vinogradih niso naključne.
Izbira sort, poudarja, sledi v veliki meri zahtevam trga in spremembam v tehnologiji pridelave vina. »Spremembo sort narekujejo zahteve trga. Danes so nekatere sorte vina zanimivejše, kot so bile prej, razvoj tehnologije pa omogoča pridelavo vrhunskih vin iz različnih sort,« je pojasnila.
Spremenjen bo tudi način sadnje. Nekoč so imeli vinogradi v glavnem okoli 4.000 trsov na hektar (dvokraki guyot), medtem ko nove nasade postavljajo z okoli 6.000 trsi na hektar, na enojni guyot. Večja gostota sadnje omogoča drugačno organizacijo proizvodnje, cilj pa je med drugim povečati konkurenčnost in učinkovitost.
»Fiksni stroški ostajajo približno enaki, medtem ko lahko z večjim številom trsov in povečanjem proizvodnega potenciala zmanjšamo lastno ceno grozdja ter dosežemo večjo konkurenčnost na trgu,« je poudarila Ksenija Vukman.
KG Orahovica danes obdeluje 161 hektarjev vinogradov, vzporedno z novo naložbo, pa nadaljuje tudi dolgoročno obnovo obstoječih nasadov. Kot poudarja Nikola Antunović, vodja vinogradniške pridelave v KG Orahovica, so do zdaj skozi ukrep rekonstrukcije in konverzije vinogradov iz Vinske ovojnice obnovili 95 hektarjev, načrtujejo pa še obnovo približno petdesetih. Poleg obnove se spreminja tudi sistem pridelave. Namesto starejših nasadov z okoli 3.500 trsi na hektar postavljajo nove v gostejšem sklopu, s približno 6.000 rastlinami na hektar. Tak način sadnje, pojasnjuje Antunović, omogoča manjšo obremenitev posameznega trsa ter boljše razmerje med pridelkom in kakovostjo grozdja.
Namakanje kot odgovor na podnebne spremembe
Poleg spremembe sort in sklopa projekt vključuje tudi vlaganja, ki so neposredno povezana s podnebnimi spremembami. Eno od njih je kapljično namakanje, s katerim voda pride neposredno do korenin rastline. »Spremembe hidroloških razmer vse bolj zahtevajo namakanje. Kapljični sistem omogoča, da voda pride neposredno do korenin, s čimer lahko z njo učinkoviteje upravljamo,« pojasnjuje Vukmanova in razkriva, da je načrtovana tudi nabava ter postavitev dveh meteoroloških postaj, ki bosta spremljali količino padavin, temperaturo ter vlažnost tal in zraka, pa tudi smer in hitrost vetra.
Zbrani podatki bodo omogočili natančnejše sprejemanje odločitev, zlasti ko gre za namakanje in zaščito vinogradov. S spremljanjem vlažnosti in temperature tal bodo lažje ocenili potrebe rastlin po vodi in zmanjšali nepotrebno porabo. Po drugi strani lahko podatki o temperaturi in vlažnosti zraka pomagajo oceniti pogoje za pojav bolezni.
Pomembno vlogo ima tudi spremljanje vetra, ki po dežju vpliva na hitrejše sušenje listja, s čimer se lahko zmanjša možnost razvoja posameznih bolezni, s tem pa tudi potreba po uporabi zaščitnih sredstev.
Odgovor trgu, pa tudi vse bolj nepredvidljivemu podnebju
Poleg namakanja in pametnih tehnologij vlaganja vključujejo tudi opremo za zaščito pred točo. Po besedah Vukmanove so prav podnebne spremembe eden od razlogov, zakaj je posodobitev vinogradov postala nujna. »Nekoč so vlaganja načrtovali predvsem glede na proizvodne potrebe in trg, medtem ko moramo danes razmišljati tudi o tem, kako zaščititi nasade pred vse pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi«.
Prestrukturiranje vinogradov tako ni le zamenjava starih nasadov z novimi, temveč prilagoditev celotnega sistema pridelave novim razmeram saj, kot pravi Vukmanova: »Ne vemo, kaj nas čaka v naslednjem programskem obdobju.«
Ukrep 58.1.a.01. Vino – Prestrukturiranje in konverzija vinogradov je ukrep iz Strateškega načrta SKP Republike Hrvaške, namenjen povečanju konkurenčnosti in prilagoditvi domače vinogradniške pridelave tržnim in podnebnim izzivom. Zagotavlja do 75 odstotkov nepovratnih sredstev za zamenjavo sort, spremembo sklopa sadnje in vzgojne oblike ter uporabo sodobnih agrotehničnih sistemov v vinogradih. Kmetijsko gospodarstvo Orahovica ima že pomembne izkušnje z uporabo evropskih skladov. V prejšnjem programskem obdobju so vložili skupaj 1,44 milijona evrov, ob povprečni 60-odstotni stopnji podpore. Sogovornica poudarja, da bi bile brez takšnih možnosti številne naložbe težko izvedljive.
Foto: Viktorija Đukić in Maja Celing Celić
Enostavna prijava
»V primerjavi z obdobjem, ko nismo imeli možnosti uporabe evropskih skladov, so bila vlaganja v prestrukturiranje vinogradov in podobne ukrepe skoraj zanemarljiva. Danes lahko skozi Vinsko ovojnico prejmemo podporo od 50 do 75 odstotkov in zelo verjetno je, da številna vlaganja ne bi bila realizirana brez sredstev evropskih skladov,« je poudarila ter svetovala vinogradnikom, ki do zdaj niso uporabljali možnosti Vinske ovojnice, naj se opogumijo in prijavijo svoje projekte.
»Prijava je v določenih segmentih enostavnejša kot pri posameznih ukrepih razvoja podeželja. Za prestrukturiranje vinogradov, na primer, vnaprej poznamo osnovne pogoje, za dodatna tolmačenja in nejasnosti pa so na voljo zaposleni v Agenciji za plačila v kmetijstvu, ribištvu in razvoju podeželja RH,« je še povedala.
Dodaja, da je prav zdaj pomembno izkoristiti priložnosti, ki so na voljo, saj še ni znano, kakšni bodo v prihodnje modeli podpor. »Ne vemo, kaj nas čaka v naslednjem programskem obdobju, kako bodo oblikovane nove uredbe in strateški načrti ter kolikšna sredstva bodo na voljo za prihodnja vlaganja. Zato je pomembno izkoristiti možnosti, ki jih imamo danes,« je sklenila pogovor Vukmanova.
Novi vinogradi Kmetijskega gospodarstva Orahovica bodo prilagojeni tako trgu kot podnebnim izzivom – z novimi sortami, večjo gostoto trsov, namakalnimi sistemi in tehnologijo, ki bo omogočila natančnejšo in trajnostnejšo pridelavo.