Šipek namesto poljedelstva
Začenjamo s predstavitvijo hrvaških kmetij:
Ukrep 75.01 »Podpora mladim kmetom« je ukrep iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike Republike Hrvaške, namenjen zagonu in razvoju poslovanja mladih kmetov. Zagotavlja stoodstotno nepovratno podporo v višini 75.000 evrov na upravičenca za naložbe v posodobitev, nabavo mehanizacije in širitev proizvodnje.
Marija Švec z možem in ob veliki podpori družine na skoraj 13,5 hektarja površin upravlja nasad šipka v ekološki pridelavi, zahvaljujoč realizirani naložbi, pa ob pomoči sofinanciranja s sredstvi Evropske unije in Ukrep 75.01 načrtuje dodatno razširitev nasada.
Marija Švec iz Babine Grede na vzhodu Hrvaške je pred nekaj leti naredila velik življenjski preobrat. Kariero v finančno-analitičnem sektorju je zamenjala z vrnitvijo k družinski kmetijski tradiciji. Z omenjenim projektom pa namerava pridelavo dodatno razširiti in modernizirati. Na območju Babine Grede, kjer tradicionalno prevladujejo poljedelske kulture, se je Marija odločila za pridelavo kulture, ki je v tem delu Slavonije še vedno manj znana. Njen oče, po stroki strojnik, se je leta ukvarjal s poljedelstvom. »Že od malega sem bila v stiku s kmetijstvom, stroji in proizvodnjo in sem si od nekdaj želela nekega dne sodelovati pri teh opravilih,« nam pripoveduje. Vendar je njena poklicna pot sprva zavila v drugo smer. Končala je finančno matematiko na Naravoslovno-matematični fakulteti in leta delala v nadzoru. Nato pa se je leta 2022 odločila vrniti k družinskemu poslu, s katerim je njen oče začel leta 2005. Del pridelave je ostal v poljedelstvu, pri vzgoji žit in oljnic, vendar so se odločili več kot tretjino njiv preusmeriti v trajne nasade.
Šipek kot nova proizvodna priložnost
Njun cilj je bil najti kulturo, ki je v okolici ni veliko. »Želeli smo nekaj iz sadjarske panoge. V vasi sva imela prijatelja, ki je takrat edini na petih hektarjih gojil šipek. Ogledala sva si nasad in zdelo se nama je zanimivo,« se spominja. Nato sta začela raziskovati sorte, tehnologije vzgoje in celotno pridelavo. Obiskala sta tudi pridelovalce v Srbiji, kjer je vzgoja šipka znatno bolj razvita, pa tudi nekaj nasadov na Hrvaškem.
»Začeli smo z manjšim nasadom, velikosti 2,6 hektarja, in nato vsako leto posadili še enega več ter prišli do današnjih 13,5 hektarjev bujne sorte Schmidt Ideal,« veselo pripoveduje Marija ter razkriva, da so sadilni material nabavljali iz Srbije, preko drevesnice Milić, pridelavo pa so od začetka usmerili v ekološko pridelavo.
Ukrep 75.01 kot podpora širitvi in posodobitvi pridelave
Ko so se nasadi širili, je rasla tudi potreba po vlaganju v mehanizacijo in sodobnejšo tehnologijo. Ročno delo, kot je bilo tisto na začetku, ni več zadostovalo, pravočasno izvajanje agrotehničnih ukrepov pa postaja ključno za kakovost in stabilnost pridelave.
Prav zato se je mlada kmetica odločila izkoristiti možnosti, ki jih ponujajo sredstva iz skladov Evropske unije, in sicer prek Intervencije 75.01 Strateškega načrta SKP, ki zagotavlja nepovratnih 75.000 evrov na upravičenca, ob stoodstotni podpori upravičenih stroškov. Namenjena je zagonu in razvoju poslovanja mladih kmetov na Hrvaškem, zato je Marija prijavila projekt, usmerjen v nadaljnje izboljšanje pridelave. Oddala je zahtevek za prvi obrok in prejela pozitivno odločbo.
Naložba ji bo omogočila nadaljnjo širitev nasadov, nabavo potrebne opreme in uvedbo tehnologij, ki naj bi olajšale vsakodnevno delo ter povečale učinkovitost pridelave.
Eden glavnih ciljev projekta je postavitev novega nasada, s čimer bi se obstoječa pridelava približala končni številki 15 hektarjev ter optimizaciji pridelave. »V stroške smo vključili sadike in ekološko gnojilo, saj bo tudi ta nasad ekološki, tako kot vsi dosedanji,« pravi Marija.
Prav ta sredstva so pomemben korak v razvoju, saj vzpostavitev večletnih nasadov zahteva znatne začetne naložbe, pridelava pa na začetku ne prinaša polnega donosa. Zato so dostopna sredstva za naložbe v kmetijsko pridelavo izjemno pomembna za pridelovalce, ki želijo povečati površine, dolgoročno razvijati kmetijo ter zagotoviti celovit in sodobnejši sistem pridelave.
Traktor, freza, mulčer in dron
V načrtu je nakup novega sadjarskega traktorja, ki naj bi olajšal in pospešil dela, čelne medvrstne freze za bolj praktično obdelavo ter mulčerja s stranskim diskom, ki bi omogočil učinkovitejše vzdrževanje nasada in lažje čiščenje prostora okoli rastlin.
Takšne naložbe so še posebej pomembne v ekološki pridelavi, kjer je treba pravočasno izvajati agrotehnične ukrepe in vzdrževati grmiče brez zanašanja na konvencionalne metode zaščite.
Eden tehnološko zanimivejših delov projekta je tudi nakup drona, ki ga bodo uporabljali za spremljanje stanja nasadov, analizo rastlin ter pravočasno zaznavanje morebitnih težav. Redni ogledi tako velikih površin nasadov namreč zahtevajo veliko časa, dron pa lahko pomaga, da določene spremembe opazijo prej.
»Cilj je olajšati delo ter pospešiti pridelavo, da bi lahko vse agrotehnične ukrepe opravili pravočasno in bi bili plodovi čim bolj kakovostni,« pojasnjuje ter dodaja, da sta mehanizacija in tehnologija nuja, ne luksuz.
Ko gre za življenjsko dobo nasada šipka, pravi, da lahko, glede na literaturo, ki sta jo raziskovala, doseže več kot petdeset let. Vendar pa naj bi rastline šipka pri starosti deset let posekali do tal in pomulčili, da bi spodbudili rast in obnovo. Povedala je tudi, da je težko najti pridelovalce, ki bi jim to potrdili s svojimi izkušnjami.
Od ročnega dela do mehaniziranega obiranja
Spomnila se je prvih let pridelave, ki so bila še posebej zahtevna. Čeprav je šipek rastlina, ki v naravi raste samoniklo na robovih gozdov in v jarkih, pa plantažna vzgoja zahteva veliko dela.
»Prvi dve leti mladega nasada sta izjemno zahtevni. Čeprav gre za divjo rastlino, ki raste po jarkih, stvari niso tako preproste, ko se s tem ukvarjaš plantažno. Na začetku zahteva veliko truda, časa in ročnega dela, dokler se ne razvije in ne pride do polne rodnosti,« pove Marija.
Na začetku so okopavali z motikami in frezo, tudi obrezovanje in oblikovanje sta zahtevala veliko fizičnega dela. A ko so se površine povečevale, je tak način dela postal nevzdržen. »Ko smo imeli eno njivo, smo škropili z nahrbtnimi škropilnicami, obrezovali pa s škarjami za živo mejo. Zdaj to ni več mogoče,« pravi in dodaja, da so zato postopoma vlagali v mehanizacijo. Kupili so traktorsko škropilnico, opremo za obrezovanje, še posebej pomembna investicija pa je bil kombajn za obiranje. »Plačevanje delavcev za to delo se finančno ne izplača, pa tudi časovno se ne bi izšlo,« pojasnjuje Švečeva.
Pridelava za predelavo
Marija in njen mož trenutno pridelujeta surovino, ki jo prodajata predelovalcem. »Največji del šipka gre za predelavo v čaj. Prodajamo tudi ljudem, ki šipek predelajo v marmelade in druge izdelke, primarno pa gre za čaje,« pravi.
Lani sta v rodnost stopila dva nasada, v skupni velikosti 6,2 hektarja, prvi pa je bil takrat v polni rodnosti. Za obiranje so morali zato vse bolj opirati na mehanizacijo.
Čeprav sta za zdaj osredotočena na pridelavo kakovostnega šipka, nadaljnja rast odpira nove razvojne možnosti. Marija razmišlja o predelavi v sodelovanju s Kmetijsko-podjetniškim inkubatorjem v Drenovcih, ko bo potipala utrip trga, pa si želi zagnati tudi lasten obrat. Z odkupno ceno en evro na kilogram je zadovoljna, čeprav poudarja, da je vedno lahko še bolje.
Stroga pravila in redni pregledi
Ekološka pridelava šipka prinaša tudi dodatne izzive pri zaščiti nasada. Kot pravi naša sogovornica, se na grmih občasno pojavijo glivične bolezni, kot so rja, listna pegavost in pepelasta plesen, vendar je uporaba fitofarmacevtskih sredstev strogo omejena.
»Uporabljamo lahko izključno pripravke, ki imajo ekološke certifikate, skladno s trenutno veljavno uredbo 2018/848,« pojasni ter doda, da je celoten proces pod strogim nadzorom ekološkega certifikacijskega organa, ki jih obišče enkrat letno. »Takrat preverijo celotno dokumentacijo, pa tudi obiščejo plantažo, da preverijo, ali je vse v redu.« Takšen nadzor zanje ne predstavlja težav, saj so s pravili ekološke pridelave dobro seznanjeni in se jih dosledno držijo. »V katerem koli trenutku lahko vzamejo vzorec ploda, zemlje ali česar koli drugega, kar je potrebno za ugotovitev, ali je vse v skladu s pravili. Vseh se držimo,« poudari Marija.
Brez podpore družine to ne bi bilo mogoče
Čeprav je Marija danes nosilka celotne zgodbe, za skoraj 13,5 hektarji šipka stoji celotna družina. Nedavno je postala tudi mama, zato se počasi vrača k fizičnim opravilom, medtem ko je skozi celotno nosečnost neovirano skrbela za administracijo. Pravi, da v dnevu, ki ima le 24 ur, dobro usklajuje čas za družino in obveznosti na kmetiji, a ponavlja, da brez njene družine vse to ne bi bilo mogoče.
Posebej poudarja, da je kot oseba bolj zadovoljna, odkar se ukvarja s kmetijstvom, in spodbuja tudi druge, da se sami podajo v podoben podvig. »Tako vsaj ne bodo rekli ,le, zakaj nisem poskusil …ʻ Zavedam se, da je kmetijstvo tovarna pod milim nebom, in da pridejo tudi neugodna leta, a če se nekdo osredotoči in ima rad to kar dela, je vse mogoče,« pove za konec Marija Švec.