Ali začnemo silirati koruzo ali še čakamo?
Vsako leto je drugačno in ima posebne vremenske razmere, ki nedvomno vplivajo na dozorevanje koruze ter njeno primernost za siliranje in spravilo v silos. Opazili smo zelo intenzivno prisilno dozorevanje koruze. Marsikje izgleda popolnoma posušena, posebej na peščenih tleh. Vendar ne gre hiteti, saj steblo vsebuje še preveč vlage, pa tudi storži, če sploh so, so nedozoreli. Za žetev mora imeti koruza od 33 do 35% suhe snovi celotne rastline, sicer bodo težave s krmo.
Silažna koruza je energetska komponenta
Ker je silažna koruza energetska komponenta, ima neposreden vpliv na prirejo mleka, kar je pomembno za ekonomiko prireje. Torej moramo požeto energijo tudi skladiščiti. Čas žetve je izredno pomemben tudi v smislu zagotavljanja ugodnih razmer za fermentacijo silažne mase. Pri spravilih, ko ima koruza vsebnost sušine višjo od 35 odstotkov, je temeljni problem težje tlačenje silažne mase, saj ostane v silosu zrak, težave imamo pri fermentaciji silažne mase in ta postane neustrezna. To pa povzroča težave pri zdravju črede in zmanjšano prirejo mleka s spremljajočimi plodnostnimi težavami. Izgube zaradi slabe fermentacije v silosu hitro lahko dosežejo deset odstotkov, kar pa se še najbolj pokaže pri zmanjšanju namolzene količine mleka.
Določitev časa optimalnega spravila
Vsebnost sušine (SS) ob času spravila je izredno pomemben podatek za optimalni čas spravila in nam pove, kakšen je delež sušine v skupni silažni masi, hkrati pa je nasproten podatek od vlage v rastlini. Najboljši čas spravila je, ko je v rastlini od 30 do 35 odstotkov ali z drugimi besedami od 300 do 350 gramov skupne suhe snovi na 1000 gramov sveže zelene mase celotne rastline.
Poznamo enostavno metodo za določanje sušine celotne rastline, ki temelji na oceni in pomeni opazovanje položaja mlečne črte na zrnu koruze. Pravimo, da je optimalni čas za žetev, ko je položaj mlečne črte od polovice do druge tretjine zrna. Žal ta metoda ni najbolj zanesljiva, ker je lahko sušina celotne rastline tudi za pet odstotkov višja, kot jo ocenimo z mlečno črto. Pri prisilnem dozorevanju koruze se koruznica suši hitreje, kot to kaže dozorevanje zrnja. Skrajno visoke temperature in pomanjkanje talne vlage v času dozorevanja so lahko vzrok za prisilno dozorevanje koruze.
Da bi določili optimalni čas spravila koruze za silažo cele rastline, začnemo z vzorčenjem vsaj dva do tri tedne pred pričakovanim spravilom, ko ima koruza še skupno sušino okrog 20 odstotkov. Namen vzorčenja je spremljanje dozorevanja in ne absolutnih vrednosti. Spremljanje procesa dozorevanja je bistveno za določitev optimalnega časa spravila. V normalnih razmerah pridobiva rastlina koruze približno 0,5 odstotka sušine dnevno, če pa so temperature zelo visoke, dobiva lahko kar cel odstotek ali celo več sušine na dan. Zavajajoči za oceno na osnovi videza so hibridi, ki imajo izrazit »stay green effect«, saj izgled rastline ne kaže dejanskega gibanja dozorevanja. Vzorčimo od tri do pet celih rastlin, tako da jih odsekamo na višini približno 20 centimetrov. Izberemo rastline na sredini njive, da se izognemo robnemu efektu oziroma meritvam, ki ne bi pokazale pravega stanja dozorevanja. Odvzete vzorčne rastline (koruznica in storži) čimprej zrežemo na čimmanjše koščke.
Mletje vzorca celotne rastline pred sušenjem
Najbolj enostavno je, da za to opravilo uporabimo vrtni drobilec vej (Glej spodnje fotografije). Zmleti moramo celo rastlino, da dobimo povprečen vzorec. Sledi tehtanje mase sveže zmlete koruze ali bolje: odtehtamo kilogram mase (za vzorec), ki ga bomo sušili, do popolne suhosti. Sušenje opravimo kar v domači kuhinjski pečici na temperaturi od 105 do 110 stopinj Celzija.
Sušenje zmlete koruze v kuhinjski pečici na 110 stopinj Celzija
Sušenje takšne količine vzorca traja približno 120 minut in potem vzorec spet stehtamo, vrnemo na sušenje v pečico še za deset minut in ugotavljamo, ali je še prišlo do spremembe mase. Če je masa nespremenjena, pomeni, da imamo zračno suh vzorec in je postopek vzorčenja končan. Kadar se masa še zmanjšuje, to pomeni, da vzorec še vedno izgublja fiziološko vezano vodo in da moramo sušenje nadaljevati do nespremenljive mase oziroma popolne zračne suhosti.
Fotografije mag. Jože Mohar, RWA
Z opisanim načinom spremljanja sušine lahko pridelovalci pravočasno pripravijo linijo za spravilo, očistijo silos, najamejo prevoznike ter delavce in rezervirajo silokombajn za spravilo. Z organizacijskimi dejavnostmi tako lahko začnemo že pri 28- do 30-odstotni sušini koruze, s spravilom pa pri 30- do 32-odstotni sušini. Na večjih kmetijah (farmah) z veliko površinami tako lahko končamo s spravilom pri 35-odstotni sušini, kar je zgornja priporočena meja. Vemo, da je optimalna sušina med 33 in 35 odstotki, kar pa je v praksi zelo težko ujeti brez pravega spremljanja zorenja v različnih vremenskih razmerah.
S tedenskimi ponovitvami vzorčenja dobimo jasno sliko razvoja suhe snovi v koruzi in ne prehitevamo ali zamujamo s spravilom. Tako lahko z dobro organizacijo dela, upoštevanjem vremenskih razmer in razvoja suhe snovi v rastlinah v pravem trenutku pripravimo odlično krmo za krmljenje visokoproduktivnih krav molznic. Prednosti pravočasnega spravila silaže so dober pridelek silažne mase, pridelek energije, kakovostna fermentacija v silosu, visoka vsebnost prebavljive koristne energije, visoka raven mlečnosti pri kravah in zdravje v čredi. S pravočasnim spravilom silažne koruze torej lahko dosežemo izjemno korist.