Pomen čiščenja in razkuževanja ob izbruhu posebno nevarnih bolezni živali
Veterinarska zbornica Slovenije je v sodelovanju z Upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) in Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani 7. marca organizirala posvet o izvajanju ukrepov čiščenja in razkuževanja ob izbruhu posebno nevarnih bolezni živali, kot sta afriška prašičja kuga in visoko patogena aviarna influenca.
Dobra pripravljenost in sodelovanje služb, pristojnih za izvajanje čiščenja in razkuževanja, sta v primeru izbruha posebno nevarnih bolezni živali ključni. Glavni namen posveta je zato bila izmenjava informacij med veterinarskimi strokovnjaki, predstavniki organizacij s koncesijo za izvajanje ukrepov DDD (dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija), predstavniki Slovenske vojske in ponudniki sredstev za razkuževanje glede učinkovitih pristopov in organizacije čiščenja in razkuževanja.
Številne evropske države se soočajo z izbruhi afriške prašičje kuge in visoko patogene aviarne influence, tako pri gojenih kot pri divjih živalih. V prizadetih državah nastaja velika gospodarska škoda, zato so učinkoviti ukrepi za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni odločilnega pomena. Kot je bilo poudarjeno na posvetu, je ravno učinkovita izvedba čiščenja in razkuževanja po izbruhu bolezni ključna za ponovno vzpostavitev sistema in nadaljevanje proizvodnje.
Na posvetu so bile poleg izkušenj iz držav, ki se že soočajo z izbruhom afriške prašičje kuge, predstavljene tudi slovenske izkušnje z izvajanjem ukrepov ob lanskem izbruhu aviarne influence pri perutnini. Ta bolezen je bila v Sloveniji v letu 2024 ugotovljena pri divjih pticah v okolici Ptuja, zato je na tem območju trenutno prepovedana reja perutnine na prostem. Afriška prašičja kuga je prisotna v sosednjih državah (razen v Avstriji) in vseh državah Zahodnega Balkana, kar pomeni, da je tveganje za vnos bolezni v Slovenijo veliko.
UVHVVR zato rejce prašičev in perutnine, lovce in splošno javnost poziva k preventivnemu ravnanju in doslednemu izvajanju biovarnostnih ukrepov.
Kaj je afriška prašičja kuga?
Gre za nalezljivo virusno bolezen domačih in divjih prašičev, za katero ni cepiva. Bolezen ni nevarna za ljudi in druge živalske vrste.
Povzroča velike izgube, tako neposredne (pokončanje prašičev v okuženih obratih) kot tudi posredne, predvsem zaradi omejitev trgovanja izvoza živali in izdelkov ter surovin, ki izvirajo od prašičev.
Za prenos bolezni na daljše razdalje je pogosto odgovoren človek, in sicer z odmetavanjem ostankov hrane, ki vsebujejo meso okuženih živali. Ostanki hrane pomenijo resno tveganje za prenos bolezni na živali.
Več o afriški prašičji kugi in preventivnih ukrepih
Kaj je visoko patogena aviarna influenca?
Aviarna influenca ali ptičja gripa je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic. Zaenkrat ne pomeni resne nevarnosti za ljudi, kljub temu pa je potrebna previdnost pri morebitnem stiku z okuženimi prostoživečimi pticami in perutnino.
Bolezen se med pticami prenaša z medsebojnimi stiki, pa tudi preko njihovih izločkov in okužene krme. Za širjenje je pogosto odgovoren človek, ki lahko virus širi s kontaminirano obutvijo, opremo in prevoznimi sredstvi.
Več o aviarni influenci in preventivnih ukrepih