Naj vlada uresniči vseh sedem zahtev
Protest slovenskih kmetov bo, če vlada ne bo izpolnila protestnih zahtev do petka, 15. 3. 2024, in to pisno, ne zgolj ustno. Kot so povedali, bo protest s traktorji potekal v torek, 19. marca, ob 11. uri v Ljubljani. Glede na uredbo mesta Ljubljane, da bodo vse, ki bodo s traktorji vozili po ožjem delu mesta kaznovali, pa predsednik Sindikata kmetov Slovenije pravi, da so se z županom Zoranom Jankovičem dogovorili, da tokrat kazni ne bo. Se pa bodo s traktorji zapeljali pred poslopja posameznih ministrstev in pred Trg republike. »Kljub naporom Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za naravne vire in prostor in ostalih nismo zadovoljni s pogajanji, saj niso obrodila sadov,« je povedal Anton Medved in še: »Kmetje smo kulturni ljudje, zato bomo proteste izvedeli mirno, prebivalce Ljubljane pa prosim za potrpežljivost.«
Prva zahteva je izključitev OMD izplačil iz obdavčitve. Janez Beja, predsednik združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije je povedal, da se na območjih OMD nahaja 45.000 kmetij, od tega 10.000 mladih kmetij. Kmetje, ki pridelujejo hrano na težje pridelovalnih pogojih, imajo izredno visoke stroške, ki jih izračun katastrskega dohodka ne vključuje. V prvi vrsti opravljajo okoljsko funkcijo in si s temi plačili pokrivajo samo del stroškov. je dejal: »Vsa leta to ni bilo obdavčeno, sedaj je ta vlada to obdavčila. Gre za veliko kmetij, ki obdelujejo strme kmetije in tukaj ni dohodka, ni prihodka in to je treba umakniti, če želimo ohraniti te površine, predvsem pa, če želimo mlade ohraniti na teh površinah.«
Druga zahteva je sodelovanje pri umeščanju suhih vodnih zadrževalnikov na najboljša kmetijska zemljišča, kar je predstavil Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. Dejal je, da kmetje ne nasprotujejo protipoplavnim ukrepom in gradnji vodnih zadrževalnikov, v izogib izgubi kakovostne kmetijske zemlje pa mora biti njihovo načrtovanje in umeščanje v sodelovanju s kmetijsko stroko in kmeti. »Se je treba s tresočo roko vključevati pri gradnji suhih vodnih zadrževalnikov, na območjih, kjer bi izgubili ogromno količino najboljše kmetijske zemlje,« je povedal in dodal, da v teh dnevih glede tega potekajo intenzivni pogovori z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, Direkcijo za vode in župani vpletenih občin.
Tretja zahteva je redno in takojšnje izplačilo ukrepov SKP, kar je predstvila Anja Kastelic, predsednica Zveze slovenske podeželske mladine. Nedopustno je, da kmetje sredi meseca marca še nimajo odločb o subvencijah, pa tudi ne izplačil zbirni vlog. To so namreč zagonska sredstva za začetek pridelovalne sezone. »S tem, ko tega na kmetijah ni, se tudi izjemno zvišuje tveganje, da bo pridelovalna zmogljivost naših kmetij padla,« je poudarila.
Četrto zahtevo je predstavil Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije, in sicer dostopnosti sredstev za kmetijsko-okoljske podnebne zahteve: »Kmetje so z naložbami pristopili k tem ukrepom, zato ne moremo sprejeti, da denarja zdaj ni dovolj. Zahtevamo dovolj denarja za celo strateško obdobje in možnost pristopa novih kmetij.«
Peto zahtevo je opisala Irena Ule, predsednica Zveza kmetic Slovenije, ki se nanaša na socialni položaj kmetov. Opozorila, je da se zaradi kmetom nerazumljivih ukrepov in dodatnih obdavčitev poslabšuje in omejevanje pridelave poslabšuje ekonomski položaj kmeta: »To vpliva tudi na socialne transferje, ki so za mlade na podeželju zelo pomembni. Če hočemo mlade obdržati na kmetijah, bo treba uredit tudi to zadevo.«
Šesta zahteva je in vodni pasovi prvega in drugega reda, kar je predstavil Anton Medved. Kmetje zdaj zahtevajo uskladitev teh pasov z merili na ravni EU, ne pa da imajo v drugih državah 5 metrov, vodnega pasa, mi pa 15 metrov. Tudi zato, ker imamo na prebivalca komaj 800 kvadratnih metrov kmetijskih površin za pridelavo hrane.
Sedma zahteva – ki sta o je predstavila Roman Žveglič in Anton Medved pa je boljše ravnane z zvermi, tako z volkom, kot z medvedom. Med ključnimi zahtevami so torej še sprememba uredbe o pravilih pogojenosti, znižanje pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest ter zmanjšanje populacije zveri in divjadi na nosilno kapaciteto okolja. »Jasno je, da vlada ne more do petka zmanjšati števila divjati, lahko pa sprejme pisno zavezo, da bo to uredila. Brez tega bo veliko vprašanje, koliko bo še paše na visokogorskem območju,« je napovedal Žveglič.
Za konec je še dejal: »Vlada mora izpolniti vseh sedem zahtev, ne zgolj eno ali dve. Tako da če bodo prebivalci Ljubljane imeli v torek težave, je to izključna odgovornost vlade.«