51. Kongres Zadružne zveze Slovenije
Letošnji tradicionalni kongres Zadružne zveze Slovenije je potekal, 13. in 14. marca v Portorožu in to v času, ko se evropski in slovenski kmetje soočajo s hkratnimi posledicami zdravstvene, geopolitične, energetske in podnebne krize ter regulatornim valom evropskih zahtev zelenega prehoda. »Kmetje širom Evrope protestiramo, a to ne pomeni, da se pomembnosti trajnostnega prehoda ne zavedamo; številne zahteve Zelenega prehoda so bile v kmetov vsakdan in podeželske skupnosti prenešene administrativno, brez prave analize učinkov na pridelavo hrane, prehransko varnost, ekonomiko pridelave in socialno varnost kmečkih družin,« je uvodoma dejal predsednik zadružne zveze Borut Florjančič. Kmetje opozarjajo na potrebo po večji vključenosti kmetijskega in živilskega sektorja v prihodnje kreiranje politik, ki vplivajo na njihovo osnovno dejavnost, saj je cilj stabilna oskrba s trajnostno lokalno pridelano hrano. Da bodo to lahko zagotavljali pa potrebujejo dolgoročno stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Spodbujati moramo konkurenčen zadružni model, ki je v lasti in ga upravljajo kmetje in je usmerjen h krepitvi pogajalske moči kmetov v prehranski verigi. Za to potrebujejo kolektivne naložbe zadrug v objekte za zbiranje, skladiščenje, pripravo pridelka za trg, predelavo in trženje. Če ima zadruga ali več zadrug skupaj svoj živilsko-predelovalni obrat, to pomeni, da je kmet še korak višje v agroživilski verigi, kar dolgoročno spodbuja gospodarsko, socialno in okoljsko trajnost kmetijsko-živilske verige. Slovenski zadružniki ocenjujejo, da je bil s slovenskim strateškim načrtom 2023–2027 narejen pomemben korak naprej pri financiranju tovrstnih naložb v zbirne centre in mehanizacijo ter pozdravljajo napovedano dopolnitev strateškega načrta tudi s kolektivnimi naložbami v predelovalne objekte in trženje. Pozdravljajo tudi korak naprej, ki bo z novo nacionalno zakonodajo za priznanje evropskih organizacij proizvajalcev, omogočil zadrugam, da bodo v ključnih kmetijskih sektorjih pridobile priznanje in s tem koristile številne prednosti s stališč pravil konkurence, uveljavljanja evropskih ukrepov, ki so neposredno namenjeni kmetom, ki tako povezani vstopajo v verige vrednosti. In kar je najpomembneje, da bo slovenski kmetijski sektor lahko bolje pripravljen vstopil v novo programsko obdobje po 2028.
Na kongresu, ki je potekal pod naslovom »Dežela potrebuje podeželje« je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Mateja Čalušić, uvodoma izpostavila: »Ključno je, da imamo takšen zadružni model kot je zdaj, saj je ključen pri povezovanju med deležniki, kjer je pomembno predvsem zaupanje. Menim, da je prav zaupanje tisto, kar nam v kmetijski politiki manjka, da dosežemo prehransko varnost, za katero si vsi prizadevamo. Delo, ki ga zadružniki opravljajo, je zame častivredno. Že vrsto let vztrajajo in povezujejo ljudi. Želim si, da bi nadaljevali svoje delo, saj je to tisto, kar trenutno v naši državi potrebujemo.«
Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS je zadružništvo označil za srce slovenskega podeželja in branik slovenskega interesa, ki temelji na solidarnosti, odgovornosti, trdoživosti, vztrajnosti in osredotočenosti na skupno dobro. »Prav zadružništvo je tisto, ki lahko s svojim delovanjem poskrbi in pripomore, da bodo kmetje obdelovali zemljo in s tem še naprej skrbeli za ohranjanje kulturne krajine in poseljenosti podeželja, pridelovali kakovostno, zdravo in nizkoogljično hrano, ki sodi tudi in predvsem na krožnike najbolj ranljivih skupin v javnih zavodih,« je poudaril.
Zadružniki so na kongresu nagovorili naslednje ključne aktualne tematike, ki ogrožajo domače kmetijstvo ter podali predlagane usmeritve za njihovo razreševanje.