Za zaščito Slovenske potice
Evropska komisija je danes v Uradnem listu Evropske unije objavila vlogo za zaščito Slovenske potice (zajamčena tradicionalna posebnost). Objava vloge pomeni, da lahko ostale države članice ali tretje države v roku treh mesecev ugovarjajo na to vlogo. Če Komisija ne bo prejela nobenih pripomb, bo Slovensko potico zaščitila na nivoju EU. V kolikor bo prejela pripombe drugih držav, bo Slovenijo in te države pozvala, da v roku treh mesecev dosežejo dogovor. V kolikor dogovor med državami ne bi bil dosežen, bi na podlagi vseh prejetih dokazil o zaščiti Slovenske potice presojala Komisija.
Pobudo za zaščito Slovenske potice so že leta 2017 podale Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ko so na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vložile skupno vlogo za zaščito Slovenske potice z zajamčeno tradicionalno posebnostjo. Ministrstvo je tako že konec leta 2017 prehodno nacionalno zaščitilo Slovensko potico in vlogo posredovalo Komisiji za zaščito Slovenske potice še na ravni Evropske unije.
Zaščita z zajamčeno tradicionalno posebnostjo pomeni, da izdelava Slovenske potice ni geografsko omejena, izdeluje se jo lahko kjerkoli, vendar po predpisanem postopku, proizvajalci pa morajo za njeno izdelavo predhodno pridobiti certifikat neodvisnih kontrolnih organizacij (certifikacijskih organov).
Kriteriji za peko zaščitene Slovenske potice
Potica ima že od nekdaj posebno mesto v slovenski kulinariki, je slovenska posebnost in znamenitost, skorajda nacionalni simbol. Brez potice ni pravega praznika, na prazničnih mizah ne sme manjkati zlasti ob božiču in veliki noči, prav tako tudi ne na družinskih slavjih. Potica je razširjena po vseh slovenskih pokrajinah, različice pa se med seboj močno razlikujejo po nadevih, vrstah testa in obliki.
Zaščitena Slovenska potica pa je enotna tako po vrsti testa, nadevih kot tudi obliki. Pripravljena je s petimi tradicionalnimi nadevi – orehovim, orehovim z rozinami, rozinovim, pehtranovim ali pehtranovim s skuto. Pečena je v potičniku, ki zagotavlja edino pravo obliko potice, to je okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob je gladek ali pokončno rebrast. Potresena je lahko s sladkorjem v prahu.
Certificirani proizvajalci Slovenske potice so objavljeni na spletnih straneh MKGP in jih je od zdaj le 5: