Še trije slovenski izdelki dobili registracijo v EU
Sredi novembra je Evropska komisija v Uradnem listu EU objavila registracijo še treh slovenskih izdelkov, in sicer za Kočevski gozdni med (zaščitena označba porekla – ZOP), Zgornjesavinjski želodec (zaščitena geografska označba – ZGO) in Šebreljski želodec (ZGO). Slovenija ima tako pri EU Komisiji registriranih že devet izdelkov (Ekstra deviško oljčno olje Slovenske Istre (ZOP), Nanoški sir (ZOP), Prleška tünka (ZGO), Belokranjska pogača (zajamčena tradicionalna posebnost – ZTP), Idrijski žlikrofi (ZTP) in Prekmurska gibanica (ZTP)).
Kočevski gozdni med
Čebelarstvo se je na širšem področju kočevske in ribniške doline začelo razvijati že s poselitvijo človeka in ima več stoletno tradicijo. Geografsko območje, na katerem se prideluje Kočevski gozdni med, se uvršča med najbolj ohranjena območja Evrope, saj skoraj v celoti sovpada z območjem Kočevsko-Kolpa, ki je naravovarstveno območje Nature 2000. Območje čebelje paše je izrazito gozdnato in se ponaša z zelo pestro sestavo rastlin. Čebelarji poznajo in izkoriščajo pestro floro in različna vegetacijska obdobja. Za optimalno izkoriščanje pašnih razmer prevažajo svoje čebele na pasišča, vendar znotraj geografskega območja. Rezultat takšnega čebelarjenja so tudi posamezne navedene vrste Kočevskega gozdnega medu. To so gozdni med, smrekov med, hojev med in lipov med.
Zgornjesavinjski želodec
Zgornjesavinjski želodec izdelujejo na območju Zgornje Savinjske doline in je na zraku sušena/zorjena mesnina, narejena iz kakovostnega svinjskega mesa (stegno, pleče) in trde hrbtne slanine. Mesni nadev z dodatkom soli in začimb polnijo v naravne ovitke kot so prašičji želodec, prašičji mehur, slepo goveje črevo ali v umetne propustne ovitke. Izdelek je ime dobil, ker so ga nekoč polnil predvsem v prašičje želodce. Za zgornjesavinjski želodec je značilna za to območje tipična tehnologija izdelave in zorenja oziroma sušenja v svojstveni predalpski klimi in da se je receptura prenašala iz roda v rod. Starejši izdelovalci želodcev trdijo, da ima izdelava Zgornjesavinjskega želodca več kot 100-letno tradicijo.
Šebreljski želodec
Šebreljski želodec je mesnina, narejena iz kakovostnega svinjskega mesa in trde slanine. Odlikuje se po mesnatosti in po skromnem deležu slanine. Oblika želodca je ploščata, odvisna od polnjenja v mehur, danko ali umetni ovitek. Šebreljski želodec se že dolga leta izdeluje na Idrijskem in Cerkljanskem, vendar o tem ne obstaja veliko pisnih virov. O dolgem obstoju in tradicionalnem predelovanju te mesnine na Šebreljah in v širšem območju obstajajo edino številni ustni viri ljudi, ki želodce izdelujejo že mnogo let. Šebreljski želodec zori in se suši v sušilnicah. Na sušenje ugodno vpliva stalna cirkulacija zraka, ki jo sprožajo toplotne razlike med osojnimi in prisojnimi legami, kar se odraža v dolinskih tokovih zraka s primerno relativno vlago zraka. Posebnosti Šebreljskega želodca zagotavljajo klimatski pogoji sušenja in zorenja, tradicionalna tehnologija izdelave želodcev in kakovostna surovina. Prepoznaven je po svoji specifični obliki, izgledu ter senzoričnih in gastronomskih lastnostih.