Samotarske čebele
Prve čebele, ki še niso živele v združbah, čebele samotarke, so se pojavile že v zadnji formaciji mezozoika. Višek socialnega razvoja so dosegle sredi terciara, v tistih mračni pradavnini, ko ni bilo o kakšnem razumnem bitju niti sledu, to je približno 56 milijonov let pred pračlovekom. Kako je potekal razvoj od čebel samotark do zadružno živečih čebel, nam pojasnjujejo primerki, ki so zapustili sledove v plasteh zemeljske skorje, deloma pa tudi živi primerki, ki so obtičali v tej ali oni nižji stopnji razvojne poti.
Ste vedeli, da pri nas živi 500 (po nekaterih podatkih naj bi jih bilo 555) vrst samotarskih čebel. Medu sicer ne nabirajo, a so po ugotovitvah celo boljše opraševalke, kot tako prijazna, pridna in svetovno poznana Kranjska sivka.
Vse večje onesnaževanje in neprimerna uporaba pesticidov v sadovnjakih, travnikih in njivah, redči tudi te vrste divjjih opraševalcev. Tisti, ki so kdaj že zasledili kak zapis o neznanki, so v svojih sadovnjakih in ohišnicah že pripravili gnezdilna mesta za čebelo samotarko.
Nekaj malega dobre volje, kakšno poleno, ki ni kdo ve kaj primerno za v peč, vrtalni stroj, 8-milimetrski sveder in morda tudi šop stebel trstike in gnezdilnica je pripravljena. Luknje naj bodo obrnjene rahlo navzdol, da odteka voda.
Najpogostejša samotarska čebela pri nas (rdeča dišavka) obiskuje in oprašuje preko 200 vrst rastlin, nekatere ozko specializirane, pa oprašujejo le določene vrste rastlin.
Vir: raziskovalna naloga: pomen človeka za čebele