Krajinske značilnosti v sistemu navzkrižne skladnosti v letu 2013
Z letom 2010 so krajinske posebnosti postale obvezen element navzkrižne skladnosti v okviru preverjanja standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje. S spremembami Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev pri kmetovanju za leto 2013, je Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) krajinske posebnosti preimenovali v krajinske značilnosti in v skladu s predpisi ter dobro kmetijsko prakso, dopolnili Standard za ohranjanje krajinskih značilnosti. Nacionalne smernice za krajinske značilnosti so postale del te uredbe in bodo objavljene na spletni strani MKO hkrati z objavo uredbe.
Krajinske značilnosti, ki se bodo v okviru navzkrižne skladnosti preverjale v letu 2013, so:
1. Pasovi vegetacije ob vodotokih.
2. Manjše vodne prvine.
3. Suhozidi.
4. Terase.
5. Skupine oljčnih dreves v območjih, kjer uspevajo oljke.
6. Posamezna drevesa (naravna vrednota).
7. Drevesa v liniji (naravna vrednota).
8. Skupine dreves (naravna vrednota).
9. Balvani in skalni osamelci (naravna vrednota)
Bistvena novost dopolnitve Standarda za ohranjanje krajinskih značilnosti so definirane krajinske značilnosti od 6. – 9. Povzete so iz Registra naravnih vrednot, ki so del Atlasa okolja, objavljen in dostopen je na spletni strani Agencije RS za okolje (ARSO). Prednost tega pristopa je, da zavezancem ne nalagamo dodatnega bremena, temveč gre za preverjanje izpolnjevanja obstoječih zavez. Zavezanci za navzkrižno skladnost, ki imajo na svojih GERK-ih navedene krajinske značilnosti – naravne vrednote, bodo o tem obveščeni na enak način kot do sedaj, ko gre za obveze, ki jih morajo izpolnjevati.
Tudi ostale krajinske značilnosti se bo preverjalo tam, kjer je to po določenih naravovarstvenih merilih in s kmetijskega vidika najbolj potrebno.
Nekaj splošnih napotkov glede ohranjanja in vzdrževanja krajinskih značilnosti:
- prepovedano je uničenje krajinske značilnosti. Krajinske značilnosti, ki tvorijo sorazmerno majhen del GERK-a in ki uživajo posebno varstvo ali so bile opredeljene kot naravne vrednote po Uredbi o zvrsteh naravnih vrednot v povezavi s Pravilnikom o določitvi naravnih vrednot, se ne sme poškodovati ali odstraniti;
- na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na naravni vrednoti se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Varstveni režimi za posamezne vrste naravnih vrednot so določene z Uredbo o zvrsteh naravnih vrednot in Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot;
- za izvajanje gradenj na varovanih območjih (naravne vrednote, območja Natura 2000 in zavarovana območja) je treba pridobiti naravovarstvene pogoje oziroma naravovarstveno soglasje, ki ga izda ARSO;
- za posege v naravo na območju Nature 2000 oziroma na zavarovanih območjih, ki niso gradnja in so določeni v prilogi 10 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja, pa je treba pridobiti dovoljenje za poseg v naravo, ki ga izda pristojna upravna enota.