Evropski dan kmetijske biotske raznovrstnosti
Dan sv. Mihaela (29. september) je tudi Evropski dan kmetijske biotske raznovrstnosti! To je vseobsegajoč pojem, ki opisuje raznolikost vseh življenjskih in naravnih procesov na Zemlji. V konvenciji o biološki raznovrstnosti je opredeljena kot »raznolikost živih organizmov iz vseh virov. To vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov.«
Biotsko raznovrstnost najbolj ogrožajo različne tujerodne vrste, ki jih umetno vnašamo v okolje ali agresivnejše invazivne vrste, ki so našle samostojno pot širjenja in izrivanja avtohtonih vrst. Med leti 1970 in 2000 je številčnost prostoživečih vrst upadla za 40 odstotkov. FAO poroča, da smo do leta 2007 vsak mesec za vedno izgubili eno domačo pasmo. Je danes kaj bolje? V državnih poročilih FAO o stanju živalskih genskih virov v kmetijstvu je 48odstotkov držav zapisalo, da nimajo nacionalnih programov ohranjanja in vivo in 63odstotkov poročilih ni podatkov o in vitro programih ohranjanja genetskega materiala. (Foto)
V kmetijstvu se biotska raznovrstnost hitro slabša. Na vseh področjih se število rejenih sort in vrst zmanjšuje, uveljavljajo pa se novi križanci, vse bolj tudi genetsko spremenjeni organizmi.
Ohranjanje avtohtonih vrst je zato izjemno pomembna naloga, saj si ne moremo privoščiti izgube genetske pestrosti. Ohranjanje genske banke teče tako »in vitro« (laboratorijsko), kot »in vivo« (ohranjanje živih rastlin in živali v okolju). Ohranjanje vrst v okolju je pomembno zaradi njihove uporabnosti in zaradi dejstva, da zamrznjen organizem po nekaj stoletjih mogoče ni sposoben preživeti v novem – spremenjenem okolju.
Slovenija je še vedno bogata z domačimi vrstami različnega sadja, pa tudi rejenih živali, slabše je stanje v poljedelstvu in vrtnarstvu, kjer že prevladujejo visoko proizvodne sorte iz drugih okolij. Pasme domačih živali in vrste rastlin so se razvile za uporabo, če jih ne bomo uporabljali, bodo izumrle!
Ivan Šašelj je o sv. Mihaelu zapisal rek iz Adlešič: »Od Miholja do Jurjeva sme se živina po vsem pasti, zlasti še prasci. Ti so povsem prosti in hodijo okoli, če je zima ugodna do sv. Jurija« (24. april).