Belokranjske pisanice, kolači, potice, prekajeno meso
Praznovanje velike noči je zanimiv in lep praznik. Gledati, še bolj pa vredno poizkusiti napisati pisanico – z ornamenti okrašene pirhe, ki so jih včasih dekleta dala fantom kot velikonočno darilo je nekaj posebnega. Celo nevešča roka lahko s pisalko in čebeljim voskom piše na jajca različne ornamente.
V Beli krajini so današnji način pisanja pisanic sprva poznali le v Adlešičih, kjer se je ta tradicija tudi obdržala. Dokler so bile pisanice imele le velikonočna jed in darilo, so pisali na polna jajca, ko pa so gospodinje ugotovile (praksa se je uveljavila v »svinčenih« 50 in 60 letih ko je vsega primanjkovalo), kako praktično je najprej s »šmornom« pogostiti otroke in nato prodati lepo porisane jajčne lupine, se je prijela navada pisanja pisanic. Te pa so postale belokranjski spominek je pripovedovala Anica Cvitkovič.
Tudi letos v Krajinskem parku Kolpa širimo tradicijo pisanja Adlešiških pisanic povsod, kjer pokažejo zanimanje zanjo. Prva delavnica je bila v Adlešičih, v prostorih KP Kolpa, nato v Damlju na Turistični kmetiji Žagar in zadnja na Vinici »Pri Pavliču«. Kako: oglejte si fotografije
Jajce ima pri vseh Slovanih simboličen pomen stvarstva, novega življenja. Rdeča barva pomeni veselje in lepoto. Sicer pa je pisanje pirhov v navadi pri vseh Slovanih in sega v starodavne čase naših prednikov. Obdarovanje z rdečimi pisanimi jajci je bilo v navadi že pri Egipčanih in Perzijcih, je zapisal Albert Sič v knjigi Narodni okraski na pirhih in kožuhih iz leta 1922. Adlešičke pisanice so zaslovele predvsem po predstavitvi na »Svetovni razstavi« v Londonu leta 1922, ko so bili učenci OŠ Adlešiči za svoje izdelke nagrajeni z usnjenimi čevlji. Za to prvo promocijo Adlešičev je bil najzaslužnejši Božo Račič-Kume nadučitelj.
Torej – pridružite se nam in skupaj bomo ustvarili edinstvene znanilke velikonočnega slavja – pisanice.