Zdravljenja kliničnih primerov mastitisa v laktaciji – da ali ne
Zdravljenje kliničnih primerov mastitisa je lahko učinkovito, če je hitro, dovolj »močno« in dolgotrajno. Intramamarno zdravljenje okužb s koliformnimi bakterijami običajno ni učinkovito. Zdravljenje kroničnih infekcij vimena s Staph. aureusom je povečini neuspešno. Uspešnost ozdravitev je običajno manj kot 35-odstotna! Uspešnost zdravljenja je odvisna od številnih dejavnikov, kot so starost živali, trajanje infekcije, število somatskih celic, sev bakterije, odpornost bakterij in trajanje zdravljenja. Uspešnost se znižuje s starostjo živali, s številom inficiranih četrti in z višanjem števila somatskih celic (SC). Daljše zdravljenje poveča možnost ozdravitve.
Razmere v drugih državah
Kot smo že pisali, ima mleko iz zdravega vimena manj kot 150.000 SC. Poudarili smo tudi, da nizko število SC ni povezano z večjim tveganjem za mastitis. Povišano število SC je skoraj izključno posledica infekcije vimena z mikroorganizmi. Zato so SC merilo za uspešnost boja proti mastitisu v posamezni čredi in tudi na ravni države.
Zanimivo je pogledati, kako uspešni smo v boju proti mastitisu v primerjavi z drugimi državami. Spodnji graf prikazuje povprečno število SC v različnih državah v letih 2003–2005.
Žal mi podatek za to obdobje za Slovenijo ni znan. Vidimo pa, da so imele že takrat številne države povprečno manj kot 150.000 SC v mililitru mleka. V Sloveniji smo imeli v letu 2010 v mililitru mleka povprečno 375.000 SC!
Primerjajmo še novejše podatke iz ZDA (ki so se v letih 2003–2005 med prikazanimi državami izkazale najslabše) in iz Slovenije.
Graf podaja povprečno število SC v kontroliranih rejah v letih od 2007 do 2011 v Sloveniji in v ZDA.
V ZDA imajo uzakonjeno višjo mejo kot Evropska unija, in sicer 750.000 SC, vendar se kljub temu povprečno število SC v ZDA iz leta v leto manjša. Žal v Sloveniji še nismo zaznali upadanja obolelosti zaradi mastitisa. Primerjavo s to državo navajamo zato, ker je bila leta 2010 v ZDA povprečna velikost črede 145 krav, pri nas pa je v večjih rejah pogost izgovor, da v njih ni možno doseči boljših rezultatov ravno zaradi velikega števila živali.
Zakaj torej Američani želijo in tudi uspejo zniževati število SC? Ker se zavedajo, da višje število SC pomeni nižjo mlečnost in slabšo ekonomiko reje.
Omenimo še Švico, s katero smo morda bolj primerljivi po velikosti. Leta 1973 so uvedli močno znižanje plačil mleka z vsebnostjo več kot 350.000 SC in tako so imeli leta 1980 v Švici povprečno 171.000 SC, že od leta 1992 pa imajo povprečno število SC le malo nad 100.000.
Kaj je mogoče narediti in kako hitro? V ZDA so uspeli znižati povprečno število SC za 100.000 od leta 2005 do 2011. Cilj Slovenije bi moral torej biti, da v naslednjih petih letih dosežemo znižanje vsaj na 250.000 SC.
Prvi korak k temu cilju je zavedanje, kje smo in kam lahko pridemo. Drugi korak je postavitev pravih ciljev na ravni posameznih rej in na ravni države. Tretji korak pa je uvajanje primernih ukrepov v rejah.
(Nekoč smo sanjali, da bomo Švica …)
Več na: http://zdravovime.blogspot.com/ in na www.alicanto.si.