Škodljivi vpliv vročinskega stresa na reprodukcijo
Obdobje visokih dnevnih temperatur se približuje koncu in žal je naše poletje prekratko, da bi lahko v posameznih številkah časopisa v eni sezoni pregledali vse težave, ki jih povzročajo visoke temperature in z njimi povezan vročinski stres. Vročinski stres, poleg tega da zmanjšuje mlečnost krav, povzroča težave s somatskimi celicami in mastitisi, acidoze, šepanje in nenadne pogine, vpliva tudi na plodnost. Splošno znano dejstvo je, da se krave poleti težje obrejijo.
Dobri reprodukcijski dosežki so v govedoreji ključnega pomena, kajti motnje v reprodukciji se odražajo neposredno tudi v količini prirejenega mleka. Želimo si, da je poporodni premor krave po telitvi dolg 60 dni in da krava teli na 365 dni. V poletnih mesecih je poporodni premor za 24 do 67 dni daljši kot v zimskih mesecih, zato se precej podaljša tudi obdobje med dvema telitvama.
Pregrevanje živali
Ključen vzrok za slabšo plodnost je, enostavno povedano, pregrevanje živali. V obdobju visokih temperatur se zaradi motenj v odvajanju toplote telesna temperatura živali dvigne nad normalno (hipertermija), kar pa pomembno vpliva na fiziološko dogajanje v celotnem organizmu in slabo vpliva na plodnost – pojatev traja krajši čas in je manj intenzivna, slabša je sposobnost osemenitve in moten je razvoj zarodka ter plodu. V obdobju vročinskega stresa je uspešnost osemenitve zelo poslabšana, in sicer od 40 do 50 odstotkov običajne uspešnosti upade na manj kot deset odstotkov. Kennedy navaja, da se za vsakih 0,5 ºC nad normalo telesno temperaturo goveda uspešnost osemenitve zmanjša za 12,8 odstotka. Študija iz Izraela kaže, da je bila uspešnost osemenitve potem, ko se je kravam rektalna temperatura dvanajst ur po osemenitvi dvignila za 1 ºC, precej slabša – padla je z 61 na 45 odstotkov. Krave, ki so bile izpostavljene temperaturi okolja 32,2 ºC tri dni po osemenitvi in so imele rektalno temperaturo 40 ºC, pa se sploh niso mogle obrejiti.
Kako vročinski stres vpliva na reprodukcijo
Vročinski stres vpliva na reprodukcijo pretežno prek naslednjih dogajanj:
- slabo vidni znaki pojatve,
- moteno hormonalno ravnovesje,
- slabša kakovost jajčeca, semenčic in zarodka,
- spremenjen pretok krvi,
- zmanjšana količina zaužite krme.
Slabo vidni znaki pojatve
Vročinski stres zmanjša intenzivnost in čas trajanja pojatve. Spremembe v spolnem obnašanju krav pripisujejo dvema vzrokoma: zmanjšanemu gibanju in nizki količini hormona estradiola. Zmanjšana telesna dejavnost je neposredna prilagoditev živali na vročino, saj se tako zmanjša produkcija telesne toplote, zaradi motenj v delovanju jajčnikov se izloča tudi manj ženskega spolnega hormona estradiola, ki ima več različnih nalog, med drugim pa je omogoča tudi, da krava kaže znake pojatve. Zaradi zmanjšane dejavnosti krav teže opazimo pojatve in moramo posebno pozornost posvetiti odkrivanju tihih pojatev. V obdobju vročinskega stresa živali bolj intenzivno izražajo pojatev v hladnejšem delu dneva med 18. – 6. uro zjutraj. V večji čredi se pojatev začne ponoči, ko je temperatura okolja nižja, kar otežuje pravočasno odkrivanje pojatve in zmanjša uspešnost osemenitve. Pogosto rejci znake pojatve prezrejo in menijo, da se krave ne pojajo.
Moteno hormonalno ravnovesje
Zaradi motenj v hormonalnem ravnovesju se trajanje estrusnega cikla in same pojatve lahko spreminja. V termično nevtralnem območju traja dolžina estrusnega ciklusa pri kravah približno 21 dni (od 17 do 25 dni). Ko temperatura okolja preseže 25 ºC, se začne estrusni ciklus podaljševati in lahko traja tudi do 45 dni.
Vročinski stres slabo vpliva na razvoj foliklov na jajčnikih, omejuje njihovo rast in razvoj. Nastajajo folikli, ki so manjši, slabše kakovosti in izločajo manjše količine estradiola. Zaradi nizke količine estradiola je trajanje estrusnega cikla in same pojatve daljše. Motena je tudi ovulacija. Lahko se zgodi, da ovulacije sploh ni in na jajčnikih ostanejo ciste ali pa ovulacija zapozni, zato se poslabša uspešnost osemenitve.
Vročinski stres vpliva tudi na rumeno telo na jajčniku, ki tvori progesteron. Progesteron je hormon brejosti in je nujno potreben za vzdrževanje gravidnosti. Če koncentracija tega hormona upade, se zarodek ne more obdržati v maternici ter razvijati, zato propade (abortus). Če traja vročinski stres dalj časa, je upad progesterona v krvi celo 25-odstoten.
Zaradi stresa ob pregretju organizma je povečana tudi koncentracija kortizola, stresnega hormona iz nadledvične žleze, ki zavira ugnezditev zarodka v maternično steno in povzroča zgodnjo embrionalno smrtnost.
Slabša kakovost jajčeca, semenčic in zarodka
Ovulirano jajčece iz slabšega folikla tudi samo kaže znake slabše kakovosti. Tako ima jajčece nižjo sposobnost oploditve, zato je za uspešno oploditev potrebnih več osemenitev. Tudi če se oplodi pogosteje, kmalu odmre.
Visoke temperature škodljivo vplivajo tudi na kakovost semenčic pri bikih. Neposredni vpliv bika na uspešnost reprodukcije pri kravah je najbolj opazen v čredah z naravnih pripustom. Za normalen proces zorenja semenčic je potrebna nekoliko nižja temperatura, kot je telesna. Vročinski stres zmanjša koncentracijo moškega spolnega hormona testosterona. Zato ima bik slabši libido (spolni nagon) in v modih nastaja manj semenčic, oploditvena sposobnost teh semenčic pa je slabša. Pod mikroskopom vidimo veliko semenčic, ki so morfološko poškodovane, imajo pa tudi napake na DNK. Vpliva vročinskega stresa na kakovost semenčic pri bikih ne prepoznamo takoj. Spremembe v semenu se začno dva tedna po začetku vročinskega stresa in trajajo do osem tednov po prenehanju vročinskega stresa.
Poškodbe semenčic se lahko zgodijo tudi naknadno, če jih vnesemo v samičin reproduktivni trakt in ima ta zaradi vročinskega stresa povišano temperaturo. Kot zanimivost lahko zapišemo, da sta moška in ženska spolna celica različno občutljivi na visoke temperature; ženska semenčica (X) jih prenaša bolje in verjetno je to razlog, da imajo krave, oplojene v poletnem obdobju, več ženskih telet.
Vročinski stres neposredno vpliva tudi na zarodke. Veliko zarodkov propade kmalu po oploditvi, ko imajo komaj dve oziroma štiri celice. Prvih nekaj dni po oploditvi so zarodki veliko bolj občutljivi na vročinski stres kot v poznejšem obdobju, ko se že razvije njihova lastna sposobnost prilagajanja.
Motena preskrba tkiv in organov s krvjo
Ker ima v času vročinskega stresa hlajenje organizma prednost, sta kroženje krvi in s tem oskrba s kisikom in hranljivimi snovmi spremenjena. Prizadeti so predvsem notranji organi in maternica. Ker se kri razporedi na površino telesa, se zmanjša preskrba zarodka s hranili. Posledica zmanjšanega pretoka krvi skozi maternico so motnje pri ugnezdenju oplojenih jajčnih celic in motena preskrba zarodka, ker je lahko tudi razlog za smrt embrija. Zaradi motene preskrbe s hranilnimi snovmi kri omejuje rast plodu. Znano je tudi, da je poleti več telitve lažjih telet.
Zmanjšana količina zaužite krme
V obdobju visokih temperatur opažamo tudi spremembe v ješčnosti. Živali pojedo manj suhe snovi krme in so zato slabše oskrbljene z vsemi nujno potrebnimi hranilnimi snovmi, kar pa omejuje izločanje hormonov in škodljivo vpliva na vsa reprodukcijska dogajanja v organizmu. Če imajo krave hranilnih snovmi manj, kot je optimalno, ugotavljamo, da so folikli slabše razviti, slabša je kakovost jajčnih celic, estrus je šibko izražen, veliko je zgodnje embrionalne smrtnosti in rojevajo se lažja teleta. Zaradi pomanjkanja energije se podaljša obdobje negativne energetske balance po telitvi, kar je še posebej izrazito pri više proizvodnih živalih.
Sklep
Vročinski stres je vzrok za slabšo plodnost vseh gospodarsko pomembnejših domačih živali in povzroča velike ekonomske izgube. Tudi krave molznice so zelo občutljive na vročinski stres, še posebej boljše molznice zaradi velikih količin metabolne toplote, ki nastaja v telesu ob sintezi mleka. Tako ravno molznice, ki imajo najvišjo količino mleka, poleti kažejo najnižjo stopnjo plodnosti. Škodljivi učinki so mnogo hujši na tistih območjih sveta, kjer so dlje časa visoke temperature in je zraven še zračna vlaga visoka. V našem zmernem klimatskem pasu bodo po napovedih poletja vse bolj dolga in vroča, s tem pa bo problematika plodnostnih težav zaradi vročinskega stresa vse bolj v ospredju.
Slika: Število osemenitev v rejah krav molznic, upoštevanih v kontroli prireje mleka leta 2010, glede na mesec osemenitve (po J. Jenko, KIS). Najmanj osemenitev je bilo opravljenih junija in julija, na kar bi lahko vplival tudi vročinski stres (izostanek pojatve, tihe pojatve).