Presuševanje krav in uporaba antibiotikov za presušitev
Uporaba antibiotikov za presuševanje krav je del preventivnega programa za preprečevanje mastitisa. Z njim lahko znižamo število okužb vimena (zlasti subkliničnih) in preprečimo nove okužbe vimena v prvih tednih presušitve.
Kdaj in kako naj bi krave presušili?
Doba presušitve je namenjena obnovi tkiva vimena. Zato je pomembno, da je dovolj dolga. Za obnovo je potrebnih okoli 60 dni. Krajšanje dobe presušitve pod 45 dni vpliva tudi na znižanje mlečnosti v laktaciji, ki sledi.
Za presušitev se odločimo tudi na osnovi mlečnosti in stanja živali. Telice naj bi bile presušene nekoliko dalj časa kot krave, ravno tako krave v prenizki kondiciji (manj kot 2,5) presušimo kakšen teden prej.
Pred presušitvijo znižamo mlečnost tako, da živalim odvzamemo močna krmila – običajno za teden dni. Krave po možnosti presušimo odrezano, to pomeni, da jim po zadnji molži damo antibiotik in ne molzemo več. Mleko, ki se nabira v vimenu, pritiska na mlečne žleze in zaustavi tvorbo mleka.
Molža enkrat dnevno je priporočljiva samo pri kravah z izredno visoko mlečnostjo pred presušitvijo – več kot 25 kilogramov. Pri takšnih kravah mlečnost pred presušitvijo znižamo tako, da jim odvzamemo močna krmila že okoli dva tedna pred presušitvijo in jih nato dva tedna molzemo enkrat dnevno.
Krave so v obdobju takoj po presušitvi zelo občutljive za nove intramamarne infekcije. Obrambni mehanizmi v vimenu »se borijo« z zaostalim mlekom in ga odstranjujejo iz vimena, seskov kanal pa še ni primerno zaščiten s keratinskim čepom. Zato je zelo pomembno, da so presušene krave na čistih in suhih ležiščih. Sicer lahko na začetku presušitve nastanejo številne nove infekcije vimena, posledica teh pa je mastitis na začetku naslednje laktacije.
Kaj dosežemo z uporabo antibiotikov za presušitev? Ozdravimo (zlasti subklinične) infekcije vimena in preprečimo nove infekcije v prvih tednih dobe presušitve.
Subklinične infekcije vimena najlaže pozdravimo ob presušitvi. Uporaba antibiotikov v tem obdobju ima kar nekaj prednosti pred zdravljenjem v času laktacije:
– v vimenu je manj mleka, koncentracije antibiotikov so višje in delujejo dolgotrajno, zato je tudi stopnja ozdravitve subkliničnih mastitisov višja kot med laktacijo,
– lahko uporabljamo višje odmerke antibiotikov, ker ni potrebno zavreči mleka in dolžina karenčne dobe ni tako pomembna,
– manjše je tveganje za zaostanke antibiotikov v mleku, čeprav je seveda tudi pri uporabi antibiotikov za presuševanje potrebna vsa pozornost glede karence.
Začetek dobe presušitve je obdobje, ko nastajajo številne nove intramamarne infekcije. S presuševanjem z antibiotiki lahko znižamo število novih infekcij v dobi presušitve in s tem število mastitisov po telitvi.
Večina sredstev za presušitev deluje v prvih tednih presušitve, njihova aktivnost s tedni presušitve upada in z njimi ne preprečimo novih infekcij vimena v obdobju pred telitvijo, ki je drugo kritično obdobje v času presušitve.
Kako aplicirati antibiotik za presušitev
Antibiotik apliciramo po zadnji molži. Seski morajo biti čisti in natančno razkuženi, kot ob vsaki aplikaciji v sesek. Sicer lahko v seskov kanal z aplikacijo vnesemo tudi mikroorganizme, na katere antibiotik ne deluje (npr. E.coli in kvasovke) ter tako povzročimo infekcijo vimena (natančneje o aplikaciji tudi na http://zdravovime.blogspot.com/).
Uporaba zunanjih in notranjih zapor seskovega kanala
Seskov kanal se med presušitvijo zapre s keratinskim čepkom, ki ga ščiti pred novimi intramamarnimi infekcijami pozneje v presušitvi.
Slabost intramamarne aplikacije antibiotika je, da ob nepravilni in nehigienski aplikaciji lahko poškodujemo seskov kanal in tako odpremo pot mikroorganizmom ali celo vnesemo mikroorganizme vanj. Če so ti mikroorganizmi občutljivi na antibiotik, jih antibiotik običajno uspe zatreti, kadar pa so v seskovem kanalu kvasovke, jih ne pobije in lahko se razvije mastitis.
Obstajajo tudi notranje zapore seskov, ki jih apliciramo v seskov kanal ob presušitvi in tako preprečimo vstop povzročiteljem mastitisa v vime. Te zapore imitirajo keratinski čepek. Vnesemo jih v zdravo vime, ker ne vsebujejo antibiotika in tako nimajo učinka na subklinične infekcije, ali pa jih uporabljamo skupaj z antibiotiki za presušitev. Pri teh zaporah seskov moramo še več pozornosti posvetiti sterilnosti ob aplikaciji, ker ne vsebujejo antibiotikov.
Uporaba notranjih zapor seskov dokazano zmanjša število novih infekcij zdravega vimena. Uporaba pri zdravem vimenu je enako učinkovita kot uporaba antibiotikov.
Notranje zapore seskov so primerne tudi za uporabo v čredah z ekološko pridelavo mleka, čeprav pri nas takšnega izdelka ni v katalogu ekoloških izdelkov.
Obstajajo tudi zunanje zapore, ki jih nanesemo na seske s pomakanjem. Te uporabljamo vedno skupaj s presuševanjem z antibiotikom. Zdaj dostopni izdelki ostanejo na seskih le pet do sedem dni, tako da je potrebno seske pomakati večkrat v dobi presušitve. Uporabljamo jih lahko tudi samo v obdobjih večjega tveganja za infekcije: na začetku in na koncu dobe presušitve.
Katere krave presušiti z antibiotikom
Postavlja se vprašanja, katere krave presušiti z antibiotikom oziroma katerih ne ter v katerih čredah uporabljati presuševanje z antibiotikom in v katerih ne. Poznamo dva pristopa:
– presuševanje vseh četrti vseh krav v čredi z antibiotikom (presuševanje na slepo),
– presuševanje le nekaterih krav z antibiotikom (selektivno presuševanje z antibiotiki).
Večina čred največ pridobi s presuševanjem vseh četrti vseh krav z antibiotikom. S tem pristopom tretiramo vse subklinično inficirane četrti in zaščitimo vse četrti pred novimi infekcijami na začetku dobe presušitve.
Pri selektivnem presuševanju je ključno vprašanje, na kakšni osnovi se odločiti za ali proti presuševanju z antibiotiki. Žal nimamo primernega in poceni načina, da bi zbrali krave, ki jih ni potrebno presušiti z antibiotikom. Poleg tega tudi zdrave četrti v prvih tednih presušitve tako ostanejo nezaščitene. Dokler nimamo orodij, s katerimi bi z veliko verjetnostjo izbrali krave, ki jih ni potrebno presušiti z antibiotiki, priporočamo presuševanje vseh četrti vseh krav.
Selektivno presuševanje krav z antibiotiki uporabljajo v nekaterih čredah, ki so dosegle zelo nizko stopnjo subkliničnega mastitisa (ko imajo npr. vse krave v čredi manj kot 100.000 SCC). Raziskave kažejo, da je ekonomsko bolj kot selektivno presuševanje upravičeno presuševanje vseh krav z antibiotiki.
Preudarna uporaba antibiotikov
Uporaba antibiotikov za presušitev je praktično edina preventivna uporaba antibiotikov v reji krav molznic. Ob tem je pomembno vedeti, ali gre za upravičeno in preudarno uporabo, ki prispeva k zdravju živali in ljudi, ali pa je to prekomerna uporaba, ki povečuje verjetnost odpornosti bakterij in zaostankov antibiotikov v mleku.
Antibiotiki za presušitev znižajo verjetnost pojava mastitisa med laktacijo, zato njihova uporaba pomeni manj antibiotikov med laktacijo. Ker jih živalim dajemo med presušitvijo, je tudi verjetnost zaostankov antibiotikov v mleku manjša kot ob uporabi antibiotikov med laktacijo. Delovanje teh antibiotikov je dolgotrajno, kar zmanjša možnost razvoja odpornosti bakterij.
S stališča zdravja živali in ljudi je torej uporaba upravičena in koristna. Kot pri vseh antibiotikih moramo tudi pri presuševanju z antibiotiki upoštevati navodila in karenčne čase. Zlasti je to pomembno pri krajših dobah presušitve od pričakovane.
Sklep
Doba presušitve je priložnost, da se znebimo starih infekcij vimena, vendar pomeni tudi tveganje za pojav novih infekcij. Pogosto kravam v tem obdobju posvečamo premalo pozornosti. Presuševanje z antibiotiki je eden od ukrepov klasičnega načrta petih točk preprečevanja mastitisa. Z njim pozdravimo zlasti subklinične infekcije vimena in preprečimo nove infekcije vimena v prvih tednih dobe presušitve.
Ker nimamo načina, s katerim bi ugotovili, katero kravo je potrebno presušiti z antibiotiki in katere ne, priporočamo presuševanje vseh četrti vseh krav z antibiotiki. Presuševanje z antibiotiki na slepo je tudi ekonomsko upravičeno, ker z njim znižamo število subkliničnih in kliničnih mastitisov v naslednji laktaciji.