Zgodnja spomladanska krma
V tem letnem času trava še raste in tisti, ki travinje uporabljajo za pašo in košnjo, lahko s pridom izkoristijo hranila, ki nam jih narava še ponuja. Dokler bo vreme dopuščalo, je torej dobro pustiti živali zunaj, da se pasejo. Zaradi mlade paše po poletni suši je zaželeno dokrmljevanje s suho krmo, da se izognemo prebavnim motnjam.
Spomladi pa bo marsikomu že primanjkovalo krme.
Izbira prave vrste in mešanice
Če imamo proste površine, je zdaj (do konca septembra) pravi čas za setev grašljinke ali landsberške mešanice, ki je mešanica grašice, mnogocvetne ljuljke in inkarnatke. Sejemo jo od 50 do 60 kilogramov na hektar.
Priporočamo tudi druge ozimne posevke, namenjene spomladanskemu krmljenju Sejemo lahko žita, ki jih bomo spomladi silirali. Setvena norma za čisto setev žit je enaka ali za 10 do 20 odstotkov večja kot za pridelavo zrnja.
Nekoč so sejali ozimna žita z ozimno grašico, tako imenovano ržigo ali ječmigo, ki ju sejemo 60 kilogramov na hektar žita in 90 kilogramov na hektar grašice. Sejemo lahko tudi mešanico pšenice (70 kilogramov na hektar) in ozimne grašice (90 kilogramov na hektar). V vseh mešanicah, kjer smo uporabili ozimno grašico, lahko uporabimo tudi ozimni grah (100 kilogramov na hektar).
Do začetka novembra lahko sejemo tudi ozimni grah kot čisti posevek, in sicer 90 do 100 zrn na kvadratni meter. Spomladi ga lahko siliramo ali pa pustimo, da zrnje dozori, to je nekako sredi junija, ko ga požanjemo za zrnje.
Na tržišču dobimo tudi ozimni oves, ki ga lahko uporabimo v mešanicah z metuljnicami (ozimna grašica ali ozimni grah).
Siliranje spomladi
Po setvi moramo posevek povaljati, zato da rastline hitreje in enakomerneje vzniknejo, lažja pa bo tudi kasnejša vožnja po njivi, saj se ne bo vdiralo. Posevek ozimnih žit po vzniku raste relativno počasi in do prezimitve po navadi oblikuje tri do pet listov, zato so potrebe po dušiku v tem času relativno majhne. Na manj rodovitnih tleh priporočamo gnojenje z največ 30 do 40 kg dušika na hektar, za hiter vznik posevka. Če smo hkrati posejali še metuljnice, smo zagotovili še dodaten vir dušika.
Spomladi lahko, glede na vreme in pomanjkanje krme, vse te mešanice siliramo. To opravimo že pred pojavom klasov pri žitih, saj vemo, da žita uvrščamo v isto botanično skupino kot trave. Načeloma lahko žita siliramo pred klasenjem, med klasenjem ali pa v voščeni zrelosti. Ko žita siliramo, moramo biti previdni in upoštevati načela dobre kmetijske prakse pri siliranju, saj so stebla žit votla in jih moramo zato res dobro rezati in potlačiti, da med stebli ne ostane zrak.
Mešanico ovsa in graha lahko siliramo pred cvetenjem graha in pred latenjem ovsa ali pa že v voščeni zrelosti zrnja graha in ovsa.
Najzgodnejša spomladanska krma bo verjetno rž, ki spomladi zelo zgodaj začne z rastjo in razvojem. Največja hranilna vrednost rži je v fazi bilčenja, na žalost je količinsko zelo malo krme, ki pa bi jo lahko živali izkoristile z zgodnjo pašo. Ko rž začne razvijati klas, je hranilna vrednost zelo zmanjšana. Za izboljšanje krmne vrednosti rži lahko v jeseni poskrbimo s setvijo krmne ogrščice ali krmne repice. Priporočamo setev 150 kilogramov na hektar rži in 5 do7 kilogramov na hektar semena ogrščice ali repice. Spomladi začnemo s košnjo čim hitreje in jo živalim polagamo kot zeleno krmo do pojava prvih klasov. Ko se pojavijo klasi jo živali nerade jedo (verjetno jih pika po grlu), zato jo siliramo ali pustimo do voščene zrelosti in potem siliramo.