Za viruse na paradižniku in papriki ne poznamo cepiva
Če pridelujete paradižnik ali papriko, morate biti pozorni ne samo na SARS-CoV-2, ampak še na en virus – na virus, ki je nevaren in uničujoč za te rastline. Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika (angl. tomato brown rugose fruit virus; ToBRFV) je nov in neozdravljiv virus, ki povzroča bolezen na paradižniku in papriki. Za SARS-CoV-2 zdaj že poznamo cepivo, naš pridelek paradižnika in paprike pa lahko pred ToBRFV zaščitimo le s preventivnimi ukrepi. Že eno samo okuženo seme je lahko vir okužbe in izkoreninjanje virusa je zelo zahtevno. Ob močni okužbi lahko prizadene vse rastline paradižnika in paprike v rastlinjaku in ogroža celoten pridelek, saj so plodovi manj primerni za trženje.
Znaki bolezni
Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika povzroči lisavost in zvijanje listov ter nekrotična znamenja na steblu, pecljih in cvetovih. Bolezenska znamenja lahko vodijo tudi do propada celotne rastline. Zaradi okužbe plodovi neenakomerno zorijo, so manjši, zgrbančeni in na njih se lahko pokažejo rumene ali rjave pege. Takšni plodovi so manj primerni za prodajo, kar pripelje do zmanjšanj pridelka pri pridelovalcih, v povezavi s tem pa nastane tudi velika gospodarska škoda. Sam virus ob zaužitju ni nevaren za zdravje ljudi in živali.
Širjenje s semenom in sadikami
Prvič so virus opazili leta 2014 v Izraelu, kjer je 10–15 % paradižnika kazalo bolezenska znamenja, leto kasneje, ko so ga odkrili v Jordaniji, pa je bilo prizadetih skoraj 100 % rastlin paradižnika v tamkajšnjem nasadu. Prisotnost virusa je bila že potrjena na Kitajskem, v ZDA, Mehiki, Turčiji, Veliki Britaniji in tudi v več državah Evropske unije. Globalna trgovina virusu omogoča, da se hitro in z lahkoto širi tudi na daljše razdalje, saj se učinkovito prenaša s sadikami in semenom. Na njih s prostim očesom ne opazimo nič nenavadnega in za razvoj bolezni mora miniti tednov, takrat pa je žal že prepozno. Na ravni EU je zato Evropska komisija predpisala nujne ukrepe za preprečevanje vnosa virusa v EU in širjenja znotraj nje. Pred uvozom v EU oziroma pred trženjem znotraj EU mora seme paradižnika in paprike izhajati z območij, kjer je virus odsoten ali pa je odsotnost virusa na rastlinah za pridelavo semena preverjena z vizualnimi pregledi in testiranjem ali pa je v pridelanih semenih potrjena z laboratorijskimi analizami.
Sadike morajo biti vzgojene iz semena, ki izpolnjuje prej navedene pogoje, in pred trženjem morajo biti pregledane. S pravilnimi in pravočasnimi ukrepi smo se trudili preprečiti vnos in širjenje virusa, a so kljub temu potrdili njegovo navzočnost v nekaterih državah članicah EU. V letih 2019 in 2020 so o novih izbruhih poročali iz številnih držav EU: Nemčije, Italije, Grčije, Španije, Belgije, Francije, Češke, Nizozemske, Poljske in Cipra. Pri vnosu v EU pa so bile prestrežene pošiljke okuženega semena iz Kitajske, Izraela, Peruja, Združenih držav Amerike, Japonske, Etiopije, Turčije, Indije, Avstralije in Gvatemale.
V slovenskih nasadih virusa do sedaj še nismo potrdili, a tveganje obstaja zaradi uvoza semen iz različnih držav, kjer je bil virus že potrjen. Lani smo na Nacionalnem inštitutu za biologijo s posebnim postopkom za zaznavanje izredno nizkih količin virusa ToBRFV odkrili v vzorcu semen paradižnika. Vzorec je bil odvzet iz večje pošiljke, ki je prispela iz Kitajske v Luko Koper kot vstopno točko v EU. Pošiljko teh semen so uničili in s tem preprečili škodo, ki bi lahko nastala, če virusa ne bi odkrili. Letos spomladi pa je bila Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin obveščena, da je bil virus naknadno odkrit v dveh serijah semen paprike, ki so bila dobavljena v Slovenijo in po poreklu iz Kitajske. Fitosanitarni inšpektorji so nemudoma odredili ukrepe za preprečevanje širjenja virusa: uničenje okuženih semen in sadik, pridelanih iz njih, ter rastlin paprike, paradižnika in feferonov, ki bi lahko med pridelavo prišle z njimi v stik. Odrejena je bila tudi dezinfekcija vseh površin, mehanizacije in orodja, ki so prišli v stik s temi semeni ali sadikami, pridelanih iz njih.
Uprava za varno hrano opozarja na previdnost pri nakupu semen in sadik paradižnika, paprike in feferonov zaradi možne okužbe s ToBRFV. Zaradi velike nevarnosti vnosa s semenom ali sadikami velja previdnost pri nakupih – nakupujte le pri zaupanja vrednem viru in predvsem ne naročajte semena po spletu iz držav zunaj EU. Pri spletnih nakupih znotraj EU mora semena in sadike spremljati rastlinski potni list, ki potrjuje, da so sadike in seme zdravi.
Kaj lahko sami naredimo za to, da se okužbe ne bi širile
Ključno je, da smo pridelovalci pozorni na pojav bolezenskih znamenj na rastlinah, saj je zgodnje odkritje najpomembnejše, da lahko uspešno izvedemo ukrepe za izkoreninjenje in preprečevanje širjenja bolezni. Ob sumu okužbe je treba čimprej obvestiti upravo za varno hrano ali pristojnega fitosanitarnega inšpektorja na območnih uradih uprave. Kontakte za obveščanje najdete na spletni strani uprave, kjer so še dodatne informacije o virusu in fotografije okuženih rastlin.
Če okužbo zanesemo v nasad, se virus hitro razširi, saj je izredno stabilen. Prenaša se s sokom okuženih rastlin, okuženim orodjem, kompostom, obleko ali embalažo, kjer preživi celo več mesecev. Že samo dotik med okuženo in zdravo rastlino je lahko dovolj, da se bolezen razširi. Virus lahko prenašajo tudi čebele ali čmrlji pri opraševanju. Poleg paradižnika in paprike se lahko okužijo različne vrste plevela (na primer pasje zelišče, navadni kristavec, pozidna metlika), ki ob okužbi ne kažejo znakov bolezni in so tako skriti rezervoar virusa. Skriti rezervoar virusa so lahko tudi nekatere sorte paradižnika in paprike, ki ob okužbi ne razvijejo značilnih bolezenskih znakov. Raziskave sorodnih virusov namigujejo, da je lahko vir okužbe tudi kontaminirana voda, če se uporablja za namakanje. Z vsem tem znanjem o prenosu virusa lahko sami ravnamo preventivno in zamejimo morebitno širjenje bolezni z upoštevanjem nekaterih precej preprostih napotkov:
– Zamenjamo obleko, obutev in rokavice – zaščitna oprema naj bo namenjena le delu v rastlinjaku. Lahko se uporabi zaščita za enkratno uporabo ali pa se redno perejo obleka in obuvala, roke pa se razkužujejo s sredstvom, ki ima virocidno delovanje.
– Poskrbeti moramo za razkuževanje orodja, prav tako orodja ne odnašamo v druge nasade.
– Pregledi posevkov in obdelava naj se začnejo najprej na sadikah, vzgojenih iz semena na posestvu, sledijo zadnje prispele rastline in šele potem starejše prispele rastline.
– Ker se virus dolgo ohrani na embalaži, je treba uporabljati novo embalažo in nove palete. Če bi embalažo radi ponovno uporabili, pa jo je treba temeljito očistiti (5-minutno namakanje v vroči vodi pri 90 °C ali 5-minutno namakanje pri 70 °C z dodatnim razkuževanjem na primer z Virkonom S).
– Pridelavo sadik in plodov ter prostor, kjer plodove skladiščimo, fizično ločimo.
– Iz okolice odstranjujmo plevel.
– Na okna in vrata rastlinjaka pri pridelavi plodov namestimo mrežo, ki prepreči vstop potencialnim prenašalcem, kot so čebele in čmrlji.
– Kompost, na katerega odlagamo ostanke rastlin ali plodov paradižnika in paprike, ne uporabljamo za pridelavo.
– Na posestvo ne vnašamo plodov teh dveh rastlin od drugod, saj je bolezen lahko prikrita in je virus tudi v na videz zdravih plodovih.
– Vsi, ki delajo v rastlinjaku, se morajo zavedati nevarnosti, nezaposlenim pa naj bo onemogočen dostop v objekte pridelave.