Vranični prisad v Sloveniji
Dne 20. 8. 2015 je bil postavljen sum na prisotnost vraničnega prisada pri poginulih telicah, ki jih je Veterinarsko higienska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta odpeljala z istega pašnika na območju Območnega urada UVHVVR Postojna. Pri sekciji je bil na podlagi patoanatomskih sprememb postavljen sum na prisotnost vraničnega prisada. Bolezen je bila potrjena z laboratorijskim preiskavami v petek, 21. 8. 2015.
Ukrepi: Takoj po potrditvi bolezni so bili na gospodarstvu (pašniku) uvedeni ukrepi za preprečevanje širjenja in izkoreninjenje bolezni (prepoved premikov živali z in na pašnik, zdravljenje, razkuževanje, …).Ker gre za zoonozo, je bila o pojavu obveščena tudi zdravstvena služba. Vsi, ki so prišli v stik s poginulimi in sumljivimi živalmi, so bili napoteni k zdravniku.
Na pašniku se je paslo 43 govedi, od katerih jih je 7 poginilo.
Opravljena je bila epizootiološka preiskava. Na podlagi podatkov o pojavu bolezni, vodotokov, poplavnih območij in zgodovinskih podatkov o pojavih vraničnega prisada in določenih predhodnih distriktih je Državno središče za nadzor bolezni (DSNB) določilo novo območje vraničnega prisada (antraksov distrikt), na katerem bo potrebno v nadaljnjih 50 letih izvajati zaščitne ukrepe za preprečevanje pojava in širjenja bolezni. Med te ukrepe spada preventivno cepljenje dovzetnih živali, ki se pasejo na območju distrikta ter živali, ki se krmijo s krmo, ki izvira iz distrikta.
Novo določeno območje vraničnega prisada zajema območja naselij Dol pri Borovnici v občini Borovnica ter naselij Bistra, Blatna Brezovica in Verd v občini Vrhnika.
Po podatkih iz VOLOS je v distriktu skupno 21 gospodarstev z 880 govedi, 5 gospodarstev z 19 prašiči in 4 gospodarstva s 117 drobnice in 4 gospodarstva s 117 drobnice.
Uprava je o pojavu bolezni ter o izvedenih ukrepih preko sistema za obveščanje in poročanje o boleznih živali (ADNS) obvestila Evropsko komisijo in druge države članice .
Ocena tveganja
Glede na to, da se je bolezen pojavila na območju, ki je poplavno in ki je preko vodnih poti povezano s predhodnimi distrikti in da spore povzročitelja vraničnega prisada (B. anthracis) lahko v tleh preživijo tudi več kot 50 let, verjetnost nadaljnjih pojavov na območju ni izključena.
Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje vraničnega prisada (Anthrax) https://www.uradni-list.si/1/content?id=12687