Varstvo žit pred škodljivici
Lani smo zaradi toplega vremena že v pozni jeseni predvsem v posevkih ozimnih ječmenov opazili listne uši.
Listne uši (Aphididae) lahko povzročijo večjo škodo s sesanjem sokov na klasih, znane pa so tudi kot prenašalke različnih virusov.
V drugi polovici marca lahko pričakujemo tudi pojav prvih odraslih hroščev rdečega žitnega strgača (Oulema melanopus), ki bodo prilezli iz zimskih prezimovališč in začeli objedati listje, po parjenju pa bodo samice na liste odlagale jajčeca. Obdobje odlaganja jajčec je običajno zelo dolgo in zelo odvisno od vremenskih razmer. Izlegle ličinke se hranijo z listi, tako da postrgajo zgornjo povrhnjico in sredico lista, spodnjo povrhnjico pa pustijo. Poškodbe na listih prepoznamo kot podolgovate belkaste proge, ki so ob močnejšem napadu vidne že od daleč kot belkasti otoki, ki se širijo. Cilj pri zatiranju tega škodljivca je začetni razvojni stadij ličink. V zadnjih letih vedno pogosteje v posameznih posevkih spomladi opazimo veliko odraslih hroščev, ki z intenzivnim hranjenjem na listih povzročajo gospodarsko škodo, zato jih je treba zatirati. Za pomoč pri odločitvi o potrebi zatiranja ličink lahko uporabimo enega od pragov:
– povprečno 1 ličinka na posamezen vrhnji list ali
– 10 ličink na m2 ali 15 % poškodovane površine najbolj vitalnih zgornjih listov.
Večina insekticidov, ki so registrirani za zatiranje rdečega žitnega strgača, je iz skupine piretroidov. Ti pripravki delujejo tudi na druge škodljivce v posevku (na primer listne uši, resarje in žitno stenico), vendar je tretiranje treba opraviti pri nižjih temperaturah ter poskrbeti, da preprečimo zanašanje škropilne brozge na sosednje cvetoče posevke, ozare itn.