Varstvo sadnega drevja
Zimski mraz in močni vetrovi so marsikje poškodovali sadno drevje. Pri obrezovanju sadnega drevja moramo to upoštevati in vse poškodovane veje izrezati, večje rane pa zamazati s cepilno smolo. Kjer so se na deblu pokazale vzdolžne razpoke in je lubje odstopilo, rane premažemo s cepilno smolo, pred tem pa odmrle dele lubja odrežemo.
Če je poškodovanega več kot pol debla, ukrepamo na dva načina. Prvi način: drevo izkopljemo in posadimo novega. Novo drevesce moramo zalivati, da bo uspešno rastlo.Drugi način: če je sadno drevo še relativno mlado in je vsaj 10 centimetrov nad cepljenim mestom nepoškodovano, ga odrežemo 5 do 8 centimetrov nad cepljenim mestom in dobro zamažemo s cepilno smolo. Prek leta bo pognalo nekaj bujnih poganjkov. Pustimo vse in jih ne režemo, tako da se rana čim hitreje zaraste. Naslednje leto izberemo najprimernejši poganjek, ki predstavlja osnovo za novo deblo in krošnjo ter ga gojimo oziroma oblikujemo podobno kot enoletno sadiko.
Sadna drevesa bodo zdaj kmalu v obdobju rasti. Spremljati bomo morali razvojne faze dreves, vremensko napoved in prisotnost ali verjetnost pojava bolezni in škodljivcev.
Držimo se načel integriranega varstva sadnih rastlin, ki upošteva in združuje agrotehnološke ukrepe z znanjem iz varstva rastlin in varovanja okolja. Boljši je preventivni pristop, ki preprečuje razvoj bolezni ali škodljivcev kot pa kurativni, ki skuša pozdraviti ali zatreti že prisotne bolezni ali škodljivce.
Varstvo koščičarejev
Varstvo koščičarjev (breskve, nektarine, mandljevce, češnje, višnje, slive in češplje, marelice)
Med sadnimi rastlinami se najprej prebudijo koščičarji. Za vse je zelo priporočljivo škropljenje z bakrovimi pripravki, ki mora biti opravljeno pred odpiranjem brstov. S tem škropljenjem opravimo preventivno zaščito proti okužbam z breskovo kodravostjo, listno luknjičavostjo koščičarjev, cvetno monilijo in rožičavostjo češpelj.
Breskova kodravost vsekakor povzroča največ težav, saj jo moramo zatirati od začetka odpiranja brstov pa do cvetenja, v zelo deževnih letih pa tudi še po cvetenju. Vedno škropimo dan ali dva pred napovedanim dežjem. Če je veliko padavin, ponovno škropimo, takoj ko preneha dež. Uporabimo pripravke, ki vsebujejo ciram ali dodine (sočasno zatirajo listno luknjičavost koščičarjev). Če imamo v vrtu samo nekaj dreves, jih lahko zavarujemo, tako da nad krošnjo napravimo streho iz PVC folije in s tem preprečimo omočenost listov, ki je pogoj za razvoj kodravosti in drugih glivičnih bolezni.
Češnje in višnje (kakor tudi ostali koščičarji) so v fazi cvetenja izpostavljene okužbam s cvetno monilijo. Za varstvo pred to glivo, ki povzroča sušenje cvetov in rodnih vej, je na začetku cvetenja, ko je odprtih približno deset odstotkov cvetov, treba uporabiti pripravek Teldor SC 500 ali pripravke, ki vsebujejo iprodion ali difenokonazol.
Če v času cvetenja dežuje, je treba škropljenje ponoviti, ko so češnje in višnje v polnem cvetenju oziroma pred napovedanim dežjem.
Škodljivci na sadnem drevju
V času cvetenja koščičarjev moramo posebno pozornost posvečati ušem. Če so uši prisotne, se odločimo za škropljenje. Uporabimo pripravek Calypso SC480, ki ni nevaren za čebele, vendar škropimo le takrat, ko je nujno potrebno in so čebele v panjih.
Resarji povzročajo škodo le na nektarinah, kjer moramo opraviti prvo tretiranje s pripravkom Confidor SL200. Pazite na čebele!