Uporaba konoplje v vsakdanjem življenju
Zanimanje za konopljo v prehrani se v zadnjih letih povečuje tudi zaradi povpraševanja po naravnih in modnih živilih ter prehranskih dopolnilih. V konoplji so namreč beljakovine (od 20 do 25 %) z vsemi osmimi najpomembnejšimi aminokislinami in približno od 20 do 35 % maščob z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami. Med njimi je okoli 90 % za zdravje koristnih nenasičenih maščobnih kislin, kot so linolna, linolenska in gama-linolenska. Konopljino olje je izjemno bogato z omega-6- in omega-3-maščobami, te pa so pomembne za pravilno ravnovesje hormonov v organizmu. Ker je seme bogato tudi z vitamini (A, B, C in E) ter minerali (kalcij, železo, fosfor, magnezij, cink, baker, mangan), se je v zadnjih letih povečala ponudba ekoloških živil iz konopljinih semen, kot so olje iz hladno stisnjenih semen, prigrizki (praženo seme, keksi in čokolada), konopljina moka za pekovske izdelke, testenine ter omake, mlečni izdelki (sir, jogurt, sladoled) ter izločene beljakovine, maščobe, pa tudi vitamini in minerali v številnih prehranskih dopolnilih. V pijačah iz konoplje, na primer v pivu, navadno uporabijo eterično olje, pridobljeno iz listov rastlin v času cvetenja.
Semena in beljakovinski ostanek po stiskanju semen (pogače) so seveda neposredno uporabni kot dodatek pri prehrani perjadi, zunanjih ptic, rib in drugih živali. Seme in izdelki iz semen navadne konoplje ne vsebujejo D9-THC ali le v sledovih, če pride do zunanjega onesnaženja.
V ponudbi neprehranskih izdelkov iz semen v svetu prevladujejo kozmetični, ki vsebujejo semensko ali eterično olje, za odišavljenje negovalne kozmetike.
Konoplja za vlakna in oleseneli odpadki stebel
Poleg za zdaj dragih in modnih oblačil iz večceličnih stebelnih vlaken ali kotoniziranih vlaken konoplje je ta uporabna in obetavna zlasti za tehnični tekstil, kamor spadajo sukanci, vrvi, platno in volna za zvočno in toplotno izolacijo. Razvoj uporabe vlaken v avtomobilski industriji se z vlaken za polnjenje sedežev širi v izdelavo armatur, sklopk in številnih drugih avtomobilskih delov. Glede na smernice Evropske unije (European Union’s end-of-life of vehicles) bomo morali z letom 2012 vsa na novo izdelana vozila 95-odstotno reciklirati. Upoštevajoč porabo od pet do deset kilogramov rastlinskih vlaken na vozilo so predvidene potrebe avtomobilske industrije v EU od 80.000 do 160.000 ton rastlinskih vlaken letno. Vlakna konoplje so zaradi visoke natezne trdnosti primerna zamenjava sintetičnih, predvsem steklenih vlaken v kompozitnih materialih. Vlakna položijo v termoplastično matrico, kjer zaradi odličnih nateznih in upogibnih lastnosti delujejo kot ojačitvena komponenta. Konopljina vlakna so preizkušena tudi v gradbeništvu, kjer dajejo trdnost opeki in betonu. Oleseneli odpadki stebel v lepljenih ploščah so koristni v pohištveni industriji, predelani v celulozo so surovina za kakovosten papir, briketirani pa so nastilj pri reji domačih in malih hišnih živali.
Kanabidioli in tetrahidrokanabidiol
Zadnje ugotovitve znanstvenikov potrjujejo koristen vpliv kanabidiola, ki prevladuje v industrijski konoplji namesto delta-9-tetrahidrokanabinola, na zdravje ljudi. O uporabi kanabinoidov pa tudi D9-THC v farmacevtskih izdelkih, njihovi kakovosti, varnosti pri uporabi in kliničnih učinkih pa se bo v prihodnosti morala izreči medicina.
Konoplja, rastlina kot katera druga
Vse kaže, da je povečanje pridelave in upoštevanje novih (nekdanjih) pridelovalk mogoče le v primeru novih tržnih izdelkov iz vlaken oziroma semen, po katerih se širi povpraševanje zaradi večje prehranske kakovosti (ekoživila, nenasičene maščobne kisline, kozmetični in zdravilski izdelki), tekstilne kakovosti (ekooblačila iz naravnih materialov) in ekološkosti materialov za biokompozitne izdelke iz stebel in vlaken v gradbeništvu, strojništvu, avtomobilski industriji in drugih industrijah.