Tradicionalni Dan krompirja
V Gornjih Praprečah na Dolenjskem, kjer ima Agrosaat prodajno skladišče, je potekal že tradicionalni Dan krompirja. Udeleženci, zvesti pridelovalci krompirja, so tako izvedeli nekaj o minulih letih v povezavi z ekonomiko, o ponudbi sort in tudi, kako so se posamezne sorte obnesle v poskusih v letu 2012. Nazadnje pa je direktor Agrosaata, Simon Grmovšek tudi javno objavil, da so s Kmetijskim inštitutom Slovenije (KIS) dosegli dogovor o zastopanju na trgu, kar pomeni, da bo od zdaj mogoče pri njih kupovati tudi slovensko seme.
Kot vedno smo z velikim zanimanjem prisluhnili predavanju Jožeta Moharja, ki vedno predstavi nekaj novosti v trendih trženja, tehnologije in sort. Seveda pa zajame tudi pregled pridelave za sezono za Evropo in Slovenijo. Ti podatki kažejo, da se je pridelava krompirja v Evropi spet zmanjšala in sicer od 5 do 20 odstotkov. Tudi pridelka je manj in v severnem delu Evrope je bil nižji, na vzhodnem in jugozahodnem delu pa so bili zaradi suše praktično brez krompirja. Velike težave imajo tudi v Veliki Britaniji, kjer se borijo z obilico vode, zato izkop še vedno ni končan.Pa tudi pri njih so pridelki pod povprečjem, najbolj pa je vprašljiva kakovost (okužbe z boleznimi, pokanje ipd.). Zaradi pomanjkanja krompirja, ki mu botrujejo tudi odpovedane pogodbe, zaradi prenizkih cen v leti 2011, škrobarne v Nemčiji odkupujejo ves drobni odpadni krompir, ker ni na voljo škrobnatih sort. Edino Nizozemska, Belgija, Francija ter Nemčija v tem času še izvažajo kakovosten jedilni krompir, tako da se pridelovalci lahko nadejajo celo višjih cen.
Razmere v Sloveniji
Obseg pridelave v letu 2012 se je spet zmanjšal in sicer za sedem odstotkov, glede na leto 2011. Vztrajno upadanje zanimanja za tovrstno pridelavo ugotavljamo že tri leta zapored. Tako smo leta 2010 pridelovali krompir na 4.125 hektarih, 2011 na 3.640 in 2012 na 3.378 hektarih. Najbolj bode b oči podatek, da smo v zadnjih dvajsetih letih površine zmanjšali za tri četrtine. Povprečni pridelek krompirja je bil 23,5 tone na hektar, zaradi neugodnih vremenskih razmer prek cele sezone pa smo pridelali 17,5 odstotka manj krompirja kot leta 2011. Pri tem podatku moramo upoštevati tako manjši obseg pridelave, kot slabši pridelek. Nato so udeleženci prisluhnili temeljitemu ipisu sort po namembnosti, kot tudi po tehnoloških in kulinaričnih lastnostih. Rezultati poskusov, ki so bili izvedeni na Gorenjskem, Dolenjskem in Štejerskem so bili letos zanimivi predvsem zaradi resnično nemogočih pridelovalnih razmer, Na kmetiji Viktorja Jagodica, so pridelovali sedem sort, različnih zrelostnih razredov in povprečen pridelek je bil 51,850 kilogramov na hektar. Na Dolenjskem na kmetiji Marka Kotnika, ki prideluje izključno zgodnje sorte, so letos imeli pet sort in so pridelali 47.660 kilogramov krompirja, četudi nimajo namakanja. Najbolj nemogoče rastne razmere pa so bile na kmetiji Alojza Žurana, saj je poskusno polje med poplavami voda poplavila do višine enega metra. Kljub vsemu, je bil povprečni pridelek desetih sort 42.840 kilogramov na hektar.
V drugem delu smo lahko prisluhnili predavanji dr. Petra Dolničarja, kis, ki je predstavil delo selekcijske službe na krompirju, na kaj vse morajo biti pozorni pri iskanju nove sorte,. Povedal je tudi, da zametki nove sorte kažejo zelo dobro, pa so kasneje rezultati zelo slabi, tako da, je izgubljenih veliko let. Glavna dilema v Sloveniji je še vedno ali bel ali rumen jedilni krompir.
Glede na dobre kulinarične lastnosti rumenega, je zdaj to razmerje v povpraševanju izenačeno, čeprav sorta Igor še vedno ni pozabljena(op.p.: mogoče tudi zato, ker je bilo takrat mogoče s hektarjem krompirja zaslužiti avtomobil znamke golf) in se je mnogi spominjajo kot najboljše bele sorte. Imajo pa v programu KIS zdaj tudi ekološke sorte oziroma sorte, ki so primerne za ekološki pridelavo. Tako smo torej v letu 2012 vendarle priča napredku – povezavi medslovensko selekcijo in strokovno-tržnim podjetjem. Prva prava povezava v slovenskem kmetijstvu po dolgih letih razdruževanja.