Tehnologija pridelovanja ozimnih žit
Z ozimnimi žiti pri nas vsako leto posejemo okoli 51.000 hektarjev njiv. Največji delež, okoli 29.000 hektarjev njiv, je posejano s pšenico in ječmenom (slednjega pridelujemo na okoli 17.000 hektarjih). Medtem, ko se povečuje obseg pridelave tritikale (3.300 hektarjev) pa se vse bolj krči obseg pridelave rži. Po statističnih podatkih rž pridelujemo le še na skromnih 800 hektarjev.
Izbira njive
Za pridelovanje ozimnih žit so najprimernejša srednje globoka in globoka tla z urejenim vodno-zračnim režimom. Lahka in srednje lahka tla so manj primerna, ker je pomanjkanje vode na takšnih tleh skoraj vsakoletni pojav. Če moramo kljub temu pridelovati ozimna žita na takšnih tleh, je pridelovanje ječmena in rži mnogo bolj zanesljivo, kot pridelovanje pšenice ali tritikale. Obe vrsti žit sta namreč bolj odporni proti suši, zaradi kratke rastne dobe pa že zaključita rast in razvoj običajno pred obdobjem, ko v naših podnebnih razmerah nastopita suša in visoke temperature. Prav tako so težka ilovnato-glinasta tla za pridelovanje strnih žit neprimerna ali vsaj manj primerna. Ob večjih jesenskih nalivih se taka tla hitro zaperejo, v depresijah zastaja voda, kar je še posebno neugodno, ko so žitni posevki v fazi kalitve oziroma vznika. V tem obdobju so žita najbolj občutljiva in že tri do štiri dni stoječa voda uniči kalčke oziroma vznikajoče rastlinice, preživele rastline pa si le s težavo ali pa si sploh ne opomorejo. Prevelika razmočenost takih tal pa otežuje spomladansko oskrbo posevkov. Takšna tla so mnogo bolj primerna za pridelovanje jarih žit pod pogojem, da jih uspemo preorati že jeseni.
Uspešnost pridelave ozimnih žit je odvisna tudi od vsebnosti humusa v tleh. Za nemoteno rast in razvoj posevkov morajo tla vsebovati vsaj od 1,6 do 2 odstotka humusa. Posebno na lažjih tleh je višja vsebnost humusa dobrodošla, ne samo kot vir hranil, temveč tudi zato, ker se z višjo vsebnostjo humusa v tleh poveča njena sposobnost zadrževanja in uskladiščevanja vode za sušna obdobja.
Glede kislosti imajo posamezne vrste različne zahteve. Na višjo kislost so najbolj občutljivi ječmen, pšenica in tritikala, ki jim najbolj godijo rahlo kisla in nevtralna tla, medtem ko sta rž in pira zelo tolerantni na reakcijo tal. Rž uspeva na kislih do nevtralnih tleh, piri pa godijo tako kisla kakor tudi nevtralna ali bazična tla.
Kolobar
S pravilnim kolobarjem ne bomo samo ohranili oziroma izboljšali rodovitnost tal, temveč bomo tudi preprečili prekomerno razširitev plevelov, bolezni in škodljivcev, kar je s stališča uspešnosti in ekonomičnosti pridelovanja ozimnih žit zelo pomembno.
Zaporedno pridelovanje ozimnih žit na isti njivi ni priporočljivo. Pri prepogostem vračanju iste vrste žit je večja verjetnost, da se prekomerno razvijejo bolezni in pleveli. Na zaporedno pridelovanje je najbolj tolerantna rž, ostale vrste pa same sebe slabo prenašajo. Prav tako zaradi napada istih bolezni ni priporočljiva setev pšenice za ječmenom ali tritikalo. Od strnih žit je oves najprimernejši predposevek za pšenico, tritikalo in ječmen, ker se bolezni ovsa ne prenašajo na omenjene vrste žit. Oves zapusti relativno veliko koreninske gmote, kar ugodno vpliva na strukturo tal.
Pšenica
Zelo dober prejšnji posevek za pšenico je oljna ogrščica. Zaradi globoke prepletenosti in velike gmote korenin žetvenih ostankov, ki jo pusti, ogrščica ugodno vpliva na strukturo tal. Njivo zapusti dovolj zgodaj, tako da je dovolj časa za pripravo njive za setev. Zelo dobri oziroma dobri prejšnji posevki za pšenico so krompir, lucerna, črna detelja, različne travno deteljne mešanice in nekatere vrtnine. Krompir zapusti njivo pravočasno, spravilo poteka praviloma v suhem vremenu, tako da je dovolj časa za kakovostno pripravo tal za setev. Na posevke ozimne pšenice ugodno vpliva tudi hlevski gnoj, ki smo ga dodali krompirju. Sejano travinje, med katere sodijo lucerna, črna detelja in različne travno deteljne mešanice, so dobri prejšnji posevki za pšenico, ker take njive lahko pripravimo za setev, tla po njih pa imajo zelo dobro strukturo. Zrnate stročnice so zelo dobri prejšnji posevki pšenici, od katerih pridelujemo v večjem obsegu le krmni grah, medtem ko je pridelovanje nizkega fižola, boba in leče zanemarljivo.
Koruza za silažo je tudi dober prejšnji posevek za pšenico. Njivo zapusti dovolj zgodaj, tako da je na voljo dovolj časa za kakovostno pripravo njive za setev. Koruza za silažo je manj primeren prejšnji posevek za setev pšenice, če pride zaradi setve prepoznih hibridov do poznega spravila. Ravno tako je silažna koruza manj primeren prejšnji posevek, kadar poteka spravilo v zelo vlažnih razmerah in je tlačenje tal še večje zaradi odvoza velike mase pridelka. Odvisno od zrelostnega razreda je koruza za zrnje lahko dober ali slab prejšnji posevek za pšenico. Poznejši kot je hibrid, manjša je njegova predposevna vrednost. Vrednost koruze za zrnje se tudi zmanjša, če je koruzna slama pomanjkljivo zaorana. Neprimerno pa je pridelovanje pšenice v dvopolju s koruzo zaradi nevarnosti prekomernega razvoja fuzarioz.
Ječmen
Glede prejšnjih posevkov ima ječmen podobne zahteve kot pšenica, le da je za doseganje visokih in zanesljivih pridelkov potrebna zgodnejša setev. Dobri so posevki, ki zgodaj zapustijo njivo, da je na voljo dovolj časa za pravočasno obdelavo tal in setev. Kot zelo dobri prejšnji posevki za ječmen so oljna ogrščica, krompir in krmni grah. Ker ječmen potrebuje za dober vznik in nadaljnjo rast in razvoj dobro uležana tla, je sejano travinje dober prejšnji posevek le, če ga uspemo dovolj zgodaj preorati in tla pravočasno pripraviti za setev. Silažna koruza je lahko dober prejšnji posevek, če pridelujemo dovolj zgoden hibrid, medtem ko po spravilu koruze za zrnje njive ni mogoče pravočasno pripraviti za setev. Ječmen je poljščina, ki ne prenese pridelovanja v ponovljeni setvi ali monokulturi, prav tako pa so tudi ostala strna žita, razen ovsa, neprimerni prejšnji posevki. Najbolje je, če ječmen sejemo na isto njivo vsako tretje, še bolje pa četrto leto.
Tritikala
Tritikala ima glede prejšnjega posevka podobne zahteve kot pšenica. Najbolje uspeva za poljščinami, ki zgodaj zapustijo njivo. Takšne poljščine so krompir, oljna ogrščica, travno deteljne mešanice in zrnate stročnice. Dobro uspeva tudi za lucerno in črno deteljo, le da moramo biti zaradi fiksiranega dušika v tleh previdni pri dognojevanju, da ne pride do polega posevkov. Za dober vznik in razraščanje je zelo pomembno, da so tla dobro uležana. Koruza za silažo je dober posevek za tritikalo, medtem ko posevek koruze za zrnje ni primeren oziroma je manj primeren. Po spravilu koruze za zrnje po oranju ni časa za sedanje tal pred setvijo, ker si oranje in predsetvena obdelava sledita neposredno po spravilu koruze, včasih že isti dan ali pa v dveh do treh dneh. Tritikala je poljščina, ki sama sebe slabo prenaša, od strnih žit pa je najboljši prejšnji posevek oves. Pridelovanje tritikale v kolobarju načrtujemo tako, da jo na isto njivo sejemo vsako tretje leto.
Rž
Glede kolobarja je rž med vsemi strnimi žiti najmanj zahtevna. Samo sebe dobro prenaša. Za prejšnji posevek je pomembno, da njivo zapusti dovolj zgodaj. Za vznik in dobro razraščanje rž zahteva dobro sesedena tla. Dobro uspeva na revnejših in kislih tleh, kjer je pridelovanje drugih žit manj primerno.