Spomladansko varstvo ogrščice
Oljna ogrščica postaja čedalje pomembnejša poljščina. Da bi dosegli zahteve EU po proizvodnji biodizla, bi morali površine, zasejane z oljno ogrščico, precej povečati. Oljna ogrščica ugodno vpliva na kolobar, vendar pa je pridelovanje omenjene poljščine postalo čedalje bolj zahtevno. Bolezni in škodljivci se pojavljajo v vse večjem obsegu, še posebej pa nas je preteklo leto presenetil množičen napad repičarja (Meligethes aeneus). Na tako močan napad je precej vplivala tudi slabša učinkovitost insekticidov zaradi visokih temperatur v času škropljenja. Vemo namreč, da sintetični piretroidi pri visokih temperaturah izredno hitro izhlapijo, zato je njihova učinkovitost precej slabša. Poleg tega pa v nekaterih državah EU že opažajo odpornost repičarja na določene sintetične piretroide, ki jih uporabljajo za zatiranje škodljivcev oljne ogrščice že več let zaporedoma. Če torej z določenim insekticidom že več let zapored zatiramo repičarja ali repičnega kljunotaja (Ceutorhynchus napi), moramo letos zamenjati ta insekticid z drugim.
Preventivno pregledovanje posevkov
Posevke oljne ogrščice moramo pregledovati že kmalu po prezimitvi. Najprej ugotovimo morebitne okužbe s suho trohnobo koreninskega vratu. Na žalost se spomladi ne moremo več uspešno spopasti s to rastlinsko boleznijo, saj se okužbe začnejo že jeseni. O tej bolezni in o varstvu s folicurjem jeseni smo že in bomo še pisali. Spomladi moramo opraviti tudi primerno dognojevanje. Ko oljna ogrščica začne rasti (ozeleni), uporabimo za zatiranje nekaterih bolezni fungicid folicur 250 EW. Z zgodnjo uporabo folicurja 250 EW vplivamo tudi na zmanjšano poleganje, saj bo oljna ogrščica, škropljena s folicurjem 250 EW, nekoliko nižja in tudi dosti bolj razrasla. Največji dovoljeni odmerek folicurja 250 EW v rastni sezoni je 1,5 l/ha. Ta odmerek razdelimo na dva dela. Če smo uporabili folicur 250 EW že jeseni za boljšo prezimitev in zmanjšanje okužb s suho trohnobo koreninskega vratu, uporabimo razliko do 1,5 l/ha spomladi, takoj ko oljna ogrščica ozeleni (primer: če smo jeseni škropili v odmerku 0,8 l/ha, uporabimo spomladi folicur 250 EW v odmerku 0,7 l/ha). Če pa jesenskega varstva oljne ogrščice s folicurjem nismo opravili, uporabimo folicur 250 EW v odmerku 1 l/ha spomladi, takoj ko oljna ogrščica ozeleni, 0,5 l/ha pa nekoliko pozneje, vendar pred cvetenjem. Folicur 250 EW lahko dodamo tudi, ko zatiramo repičnega kljunotaja ali repičarja. Varstvo pred boleznimi, uravnavanje rasti in razraščanja in varstvo pred škodljivci pa je eden od temeljev za doseganje večjih in kakovostnejših pridelkov oljne ogrščice.
Glede na to, da so v pretekli sezoni precej škode povzročali prav škodljivci, nam bo natančnejše poznavanje dveh najpomembnejših spomladanskih škodljivcev oljne ogrščice, repičnega kljunotaja in repičarja, lahko v veliko pomoč pri zatiranju.
Repični kljunotaj (Ceutorhynchus napi)
Repični kljunotaj je najpomembnejši škodljivec oljne ogrščice iz rodu Ceutorhynchus (kljunotaji).
Hroščki repičnega kljunotaja preživijo zimo v tleh. Zgodaj spomladi, ko povprečna dnevna temperatura v zgornji plasti tal doseže 6 °C, oziroma ko najvišje dnevne temperature presežejo 12 °C, pridejo iz tal.
Hroščki so črne do pepelnato sive barve. Najprej objedajo liste, čez nekaj dni pa samice začnejo odlagati jajčeca v navrtane luknjice tik pod vrhom stebelca. Dolžina stebelca v času odlaganja jajčec repičnega kljunotaja je od dva do tri centimetre. Po enem tednu se izležejo ličinke, dolge od 5 do 7 milimetrov, ki izjedajo in se hranijo s sredico stebla oljne ogrščice do 50 dni. Rastlina močno oslabi, luski se slabše razvijajo. Semena imajo manjšo absolutno maso ali pa se predčasno popolnoma posušijo. Pridelek je močno zmanjšan. Zatirati ga moramo, preden kljunotaj odloži jajčeca v steblo.
Prag škode je dva vboda na rastlino ali dva do štirje hroščki na deset rastlin. Nalet kljunotajev najlaže ugotovimo s postavitvijo rumenih lepljivih plošč ali rumenih posod z vodo. V tem primeru je kritično število ulov petih kljunotajev na dan na vabo. Če kljunotaj odloži jajčeca v steblo (dolžina stebla od dva do tri centimetre) oljne ogrščice, smo za uspešno varstvo prepozni.
Pripravek za zatiranje: DECIS 2,5 EC
Repičar (Meligethes aeneus)
Repičar je najpomembnejši škodljivec oljne ogrščice, saj lahko pridelek celo prepolovi.
Odrasli osebki so dolgi od 2 do 2,5 milimetra, so kovinske temno zelene ali temno modre barve, pogosto skoraj črni. Prezimijo odrasli osebki v tleh. Ko temperatura tal preseže 8 °C, temperatura zraka pa 12 °C, pridejo iz tal. Intenzivneje letijo, ko temperatura preseže 15 °C. Prej ko se pojavijo hroščki repičarja in bolj ko so vremenske razmere neprimerne za razvoj oljne ogrščice, tem večja je lahko škoda. Repičar se hrani se cvetnim prahom. Škodo dela samo na zaprtih cvetovih, saj s tem, ko išče cvetni prah, v cvet izjeda luknje. Največkrat poškoduje pestič, prepreči možnost oprašitve in nastanek luskov. Poleg tega v cvetne popke samice odlagajo jajčeca, iz katerih se razvije ličinka rumeno-zelene barve, velika do štiri milimetre. Ker so cvetni popki v glavnem že obgrizeni in uničeni, ne napravi dodatne škode. Zaradi zmanjšanega števila oplojenih cvetov je lahko tudi pridelek močno zmanjšan. Ko se cvetovi odprejo, repičar ni več škodljivec, saj takrat več ne povzroča škode. Ko oljna ogrščica začne cveteti, je repičar koristen opraševalec in tudi pripomore k povečanju pridelka.
Za zatiranje repičarja se odločimo, ko je presežen prag škode. Množičnost napada lahko ugotovimo z ulovom v rumene posode, napolnjene z vodo, s postavitvijo rumenih lepljivih plošč ali pa s štetjem hroščev na posameznih vejah socvetja. Prag škode je presežen, kadar imamo v času razpiranja brstov (ko so brsti še zavarovani z lističi) na rastlino povprečno enega do dva hroščka, v času nabreklih cvetnih brstov dva do tri hroščke na rastlino ali štiri do šest hroščkov na rastlino nekaj dni pred razcvetanjem prvih brstov.
Pripravek za zatiranje: DECIS 2,5 EC
Škodljivce oljne ogrščice zatiramo najpozneje tri dni, preden začno v posevek zahajati čebele. Škodljivcev NE ZATIRAMO v času cvetenja oljne ogrščice. V času cvetenja oljne ogrščice tudi ne uporabljamo preostalih fitofarmacevtskih sredstev, saj le na ta način obvarujemo čebele in druge opraševalce oljne ogrščice.