Šepave krave – velike ekonomske izgube
Bolezni parkljev in šepanje, ki ga povzročajo, so lahko velik problem reje krav molznic in redkokdo se zaveda dejstva, kako velik strošek prinaša rejcu takšna žival. Izračun nam posreduje podatek, da vsak primer šepanja stane rejca od 150 do 300 evrov. Zato je potrebno šepanje v prvi vrsti preprečevati oziroma, ko ga opazimo, čimprej ustrezno ukrepati. Zgodnje odkrivanje in pravočasno ustrezno zdravljenje ne le izboljšata dobrobit živali, pač pa zmanjšata izgubo dohodka na kmetiji. Vzrokov, ki lahko povzročijo obolenje parkljev in šepanje živali, je na kmetiji veliko. Mednje še posebej izrazito prištevamo prehrano, tehnologijo reje in higieno, stres in počutje živali ter pogostost in strokovnost obrezovanja parkljev.
Infekcijska in neinfekcijska bolezen parkljev
Šepanje je klinični znak, ki kaže na motnjo procesov v organizmu. V več kot 90 odstotkih je vzrok za šepanje v samih parkljih (boleči parklji). Pri prostih živalih, ki so v gibanju, lahko z natančnim in rednim opazovanjem šepanje dokaj hitro in preprosto opazimo. Teže je pri kravah na privezu in biti moramo pozorni predvsem na nekatere nenavadnosti v obnašanju živali:
– krava leži več kot običajno,
– teže vstaja,
– prestopa se z ene noge na drugo,
– položaj telesa in hrbta sta lahko, ko žival stoji, spremenjena,
– stereotipno obnašanje, ki se kaže kot sedenje na zadnjici, podobno kot sedi pes (t. i. pasje sedenje).
V osnovi so bolezni parkljev infekcijske in neinfekcijske. Infekcijske bolezni parkljev (okužbe) lahko nastanejo zato, ker je roževina parklja pretrda ali premehka. Premehka roževina ponavadi nastaja takrat, kadar živali predolgo časa stojijo v svojih iztrebkih in urinu. Skozi razmočeno roževino vdirajo povzročitelji bolezni in povzročajo različna vnetja, ognojke in razjede. Pretrda roževina je težava predvsem v hlevih, kjer za nastilj uporabljajo oblance ali žagovino. Zaradi pretrde in neprožne roževine nastajajo razpoke v parkljih, po katerih spet vdirajo vanje bakterije in povzročajo okužbe.
Neinfekcijske bolezni parkljev imenujemo tiste, ki jih ne povzročajo bakterije. Tipičen primer te bolezni je laminitis. Največkrat je posledica neustrezne prehrane oziroma pretiranega krmljenja krav z močno krmo. Prevelik delež močne krme v obroku, ki je bogat vir ogljikovih hidratov, povzroči hitro fermentacijo v vampu in razvije se acidoza ali zakislitev vampove vsebine. Škodljivi presnovki prehajajo s krvjo v parklje in poškodujejo nežno lamino v parkljih ter povzročijo aseptično vnetje. Laminitis lahko nastane tudi pri nekaterih vnetjih v organizmu, na primer zaradi mastitisa, metritisa. Večkrat laminitisa nastane na slabo negovanih, predolgih in deformiranih parkljih. Stres in presnovna preobremenjenost zaradi visoke proizvodnje naj bi ključno prispevala k razmahu te ekonomsko zelo škodljive bolezni.
Posredna in neposredna škoda
Kot smo že omenili, nastaja v reji s šepajočimi živalmi velika ekonomska škoda, ki je odvisna od jakosti bolečine in intenzitete šepanja. Praktično jo razdelimo na neposredno in posredno. Neposredna škoda so hujšanje živali, upad mlečnosti, motnje v reprodukciji in prehitre izločitve iz reje. Šepave krave imajo v povprečju za petnajst odstotkov nižjo telesno maso kot zdrave. Mlečnost lahko upade celo za 36 odstotkov; večji je ta delež pri kravah v poznejši laktaciji in tistih, ki dajejo večje količine mleka. Šepave krave imajo slabšo plodnost kot zdrave. Znaki pojatve so slabše izraženi, manj krav ovulira, količina izločenega estrogena v folikularnem obdobju in progesterona v lutealnem obdobju pa je nižja kot pri nešepavih kravah, kar povzroča motnje v osemenitvi. Posredna škoda pa so izdatki za obisk veterinarja, usmrtitve ali celo pogini živali.
Zdravljenje
Kadar v reji opazimo težave s parklji, je potrebno čimprej ukrepati. Poznamo tri principe zdravljenja parkljev:
– obrezovanje parkljev,
– uporaba kopeli za parklje,
– individualno topikalno nanašanje pripravkov.
Glede na vzrok težav je izredno priporočljivo, da se veterinar in obrezovalec parkljev medsebojno posvetujeta in izbereta najboljšo metodo zdravljenja. Morda je potrebna celo kombinacija različnih pristopov zdravljenja. Ker je šepanje posledica številnih dejavnikov, moramo pozorno preučiti vse morebitne vzroke šepanja in jih odpraviti.
Najbolj učinkovit ukrep za vzdrževanje ustreznega zdravstvenega stanja parkljev pa je vsekakor preventiva. Redno obrezovanje parkljev je izredno pomembno. Če ima krava ustrezno negovane parklje, lahko normalno lega in vstaja ter med stojo razporeja svojo težo enakomerno na vse štiri okončine. Redno obrezovanje obenem spodbuja nastajanje nove, zdrave roževine. Priporočamo obrezovanje enkrat ali dvakrat na leto. Optimalen čas je prvič v obdobju presušitve in drugič okoli stotega dne laktacije.
Eden od ukrepov, ki jih priporočajo veterinarji in tudi večji rejci, je kopel za parklje. Redna in pravilna uporaba kopeli lahko močno zmanjša pojavnost bolezni. S kopeljo znižamo pojavnost šepanja v čredi in izboljšamo kakovost parkljev. S tem znižamo izgube in stroške. Učinkovite kopeli delujejo vsaj na tri načine:
– parklje očistijo umazanije,
– okrepijo roževino parkljev, da postane bolj odporna na zunanje vplive,
– zavirajo rast ali uničujejo bakterije, povzročiteljice bolezni.
Ključno je, da je kopel nastavljena tam, kjer se je živali ne morejo izogniti. Priporočamo celo večkraten dnevni sprehod čeznjo. Kopel mora biti dovolj velika, da živali naredijo v njej vsaj dva do tri korake ter da vanjo pomočijo tudi svitek (široka naj bo 100 centimetrov, dolga od 3 do 5 metrov in globoka 15 centimetrov.) Redno je potrebno skrbeti za čistočo kopeli in menjavo raztopine. Če je možno, pred pravo kopeljo nastavimo še eno predkopel, kjer se parklji očistijo mehanskih nečistoč, ki bi preveč onesnažile kopel z aktivno učinkovino. Glede potrebne pogostosti in ponavljanja uporabe kopeli je potrebno upoštevati navodila proizvajalca.
V preteklosti so za kopeli parkljev pogosto uporabljali modro galico (bakrov sulfat), ki pa je pri nas zaradi strupenosti prepovedana. Kot aktivne učinkovine v kopeli so uveljavljene najrazličnejše snovi. Med kopelmi za parklje, ki jih prodajajo različni proizvajalci po svetu, lahko najdemo formalaldehid, gluteralaldehid, cinkov sulfat, formalin, kvarterne amonijeve spojine, organske kisline in podobno. Danes, v ekološko ozaveščenem svetu, je vsekakor priporočljivo in zaželeno, da za kopeli uporabimo pripravke, ki so čimmanj škodljivi za ljudi, druga živa bitja in okolje.
Na splošno so vzroki za nastanek bolezni parkljev večplastni, saj se prepletajo vplivi genetike in okolja, pomembni pa so tudi vplivi tehnologije reje in prehrane. Za preprečitev izgub in za dobro zdravje živali (njihovih parkljev) najbolj priporočamo redno obrezovanje, zdravljenje vseh kliničnih primerov šepanja, vzdrževanje čistoče ter primeren obrok za živali.