Ščavje zmanjšuje količino in kakovost travne ruše
Ekonomski rezultat prireje mleka in mesa je močno odvisen od pridelane osnovne krme. Pri mlečni proizvodnji pomeni velik vir beljakovin in drugih hranil tudi krma, pridelana na travnikih in pašnikih. Primerna je samo kakovostna travna ruša iz kakovostnih visoko hranljivih vrst trav in metuljnic, vendar je tudi manjša količina nekaterih zeli zelo dobrodošla. Večja pokrovnost zeli v travni ruši pa je nezaželena. Ena takšnih zeli je topolistna kislica (Rumex obtusifolius), ki jo po domače imenujemo ščavje. Če smo govedo izdatneje krmili z metuljnicami, lahko majhna vsebnost ščavja celo zmanjša napenjanje. Vendar pa je ščavje zelo nezaželen plevel na travinju. V treh različnih podvrstah raste na številnih slovenskih travnikih in pašnikih. Ščavje močno zmanjšuje količino in kakovost krme, živina je zaužije veliko manj, kajti ščavje vpliva na slabšo prebavljivost obroka. To pa pomeni slabšo prehranjenost živine in manj prirejenega mleka ter mesa. Že desetodstotna pokritost travinja s ščavjem lahko vpliva na zmanjšanje prihodka do 500 evrov na hektar letno. Več kot deset odstotkov ščavja v zaužiti krmi pa na živino vpliva tudi depresivno.
Strupenost ščavja
Večino rastlin iz rodu Rumex sp, kot so topolistna kislica ali ščavje (Rumex obtusifolius), kodrastolistna kislica (Rumex crispus) in druge, vsebuje strupene snovi, imenovane oksalati. Strupene so rastline, ki vsebujejo več kot deset odstotkov oksalata v suhi masi. Strupenost pri živini je odvisna od predhodne prehrane, količine zaužite krme in splošnega stanja živali. Pri prežvekovalcih lahko oksalat preide v kri, kjer porablja kalcij (Ca) in povzroča hipokalcemijo. V ledvicah se lahko tvorijo veliki kristali Ca-oksalata, ki jih poškodujejo. V vampu lahko Ca-oksalat povzroča edeme in krvavitve. Slabša je tudi kakovost mleka in mesa. Mleko ima kisel okus in se hitreje kisa.
Zatiranje ščavja
Za uspešno zatiranje ščavja je dobro vedeti tudi značilnosti njegovih rasti in razvoja. Ščavje najbolj množično vznika spomladi in jeseni. Mlade rastlinice se razvijajo počasi, vendar poznejša hitra rast, močna olistanost in veliki listi omogočajo ščavju visoko konkurenčnost. V redki preslegasti ruši ščavje kmalu preraste druge rastline in jim tako odvzema prostor, svetlobo, vodo in hranila. Zaradi globokih korenin (več kot dva metra) lahko črpa vodo in hranila iz globljih plasti tal, zato se zlahka razvija tudi v sušnih obdobjih. Posamezna rastlina ščavja lahko letno tvori več kot 50.000 semen. Velik delež semen v tleh propade, nekatera pa ostanejo kaljiva tudi več kot 50 let. Kalijo takoj, ko se v travni ruši pojavijo prazen prostor in ugodne razmere za kalitev. Pretirano razmnožitev ščavja na travinju največkrat povzročimo kar sami: premočno gnojimo z dušičnimi in kalijevimi gnojili, opustimo nekatere nujne agrotehnične ukrepe (čistilno košnjo, brananje pašnika), prepozno spustimo živino na pašo, preveč ali premalo obremenimo pašnik.
Prvi ukrep zatiranja ščavja je vzdrževanje dovolj goste travne ruše in preprečevanje zapleveljenosti. To dosežemo s pravilno in pravočasno rabo in gnojenjem, vsakoletnim dosejavanjem hitro rastočin trav (mnogocvetna ljuljka) in občasnim dosejevanjem primerne mešanice travne ruše. Ko se ščavje razvija, ga lahko na manjših površinah zatiramo tudi ročno s posebnimi orodji za izkop korenin vsaj do globine petnajst centimetrov. Preprečevati moramo samozasejevanje, zato ne smemo dopustiti, da bi semenilo. Na travnikih preprečimo semenitev ščavja s pravočasno košnjo, na pašnikih pa s košnjo ali mulčenjem takoj po obhodu živine. Če smo zamudili in je ščavje že izoblikovalo seme, ga moramo pokositi, odstraniti s pašnika in ga zažgati.
Ščavje najlaže zatremo s sistemičnimi herbicidi, ki v rastlino vstopijo skozi list in se nato premeščajo tudi v korenino. Za uspešno zatiranje je zelo pomembno, da uničimo korenino ščavja. Zato uporabimo herbicid grodyl, s katerim lahko zatiramo ščavje skozi celo rastno sezono, najprimernejši čas pa je spomladi po prvi in jeseni po zadnji košnji (od konca avgusta do začetka oktobra).
Prednosti uporabe grodyla
Grodyl učinkovito zatira ščavje in druge nezaželene zeli na travinju, ki zmanjšujejo kakovost travne ruše. Ima najkrajšo karenco za pašo in svežo krmo, samo sedem dni, in 21 dni za seno. Učinkovito deluje pri visokih in nizkih temperaturah. Njegova prednost je tudi, da je selektiven za belo deteljo in lucerno. Uporabimo ga v odmerku 60 g/ha ob porabi vode od 200 do 300 l/ha. Škropimo dobro olistano ščavje, vendar pred odganjanjem cvetnega stebla. Za hitrejše delovanje grodyla dodamo močilo ali raztopino uree (5 kg/ha).
Z grodylom tudi pri obnovah travinja
Pri obnovi travinja je potrebno najprej urediti talne razmere (vodni režim, gnojenje, reakcijo tal) in zatreti plevele. Z grodylom smo zatirali plevele tudi pri obnovitvah več pašnikov. V tem primeru z grodylom škropimo približno tri tedne pred dosejevanjem travne ruše, kar pomeni od konca avgusta do sredine septembra. V tem primeru imamo potem še dovolj časa za dosejevanje. Znova vzniklo ščavje iz semena nato s škropljenjem zatiramo po prvem odkosu naslednje leto. Rezultat vseh ukrepov obnove je pašnik ali travnik, kjer podvojimo količino in kakovost pridelane krme.