Rekordna napoved rasti Kobilarne Lipica v 2016
Tradicionalna reja lipicanca v Kobilarni Lipica odgovarja vsem kriterijem in je zato primerna za vpis v register žive kulturne dediščine Republike Slovenije. Tak odgovor, ki pomeni odločilno podporo vpisu na UNSECO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine, je Kobilarna Lipica prejela le dober mesec dni po tem, ko sta v. d. direktorja kobilarne dr. Boštjan Bizjak in strokovni vodja kobilarne mag. Janez Rus predala Slovenskemu etnografskemu muzeju uradno pobudo za vpis Kobilarne Lipica v register žive kulturne dediščine.
»Hiter odgovor Slovenskega etnografskega muzeja v vlogi koordinatorja varstva žive kulture dediščine kaže jasno in odločno podporo Kobilarni Lipica kot izvorni kobilarni lipicanske pasme konj in izjemnemu kulturnemu spomeniku. Predvsem pa odločno podporo skupnemu vpisu vseh evropskih lipicanskih kobilarn na UNESCO-v seznam in s tem krepitvi vloge Kobilarne Lipica v krogu evropskih lipicanskih kobilarn,« je ob izjemnem zgodovinskem koraku dejal v. d. direktorja Kobilarne Lipica dr. Boštjan Bizjak, ki si je vpis na UNESCO-v seznam zadal kot svoj najpomembnejši osebni projekt pri vodenju kobilarne.
»Pobuda, ki jo vsestransko podpira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS kot resorno ministrstvo Kobilarne Lipica, je resnično zgodovinskega pomena, saj ne pomeni zgolj promocije in krepitev pomena Kobilarne Lipica, ampak tudi obvezo, da bo Slovenija ohranjala Kobilarno Lipica za dobrobit celotnega človeštva,« je poudaril dr. Bizjak. Obenem je izpostavil, da je bilo tako pomemben projekt mogoče izvesti šele po več letih naporov, ki sta jih v ureditev razmer v Kobilarni Lipica vlagala poslovodstvo kobilarne ter resorno Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. S tem so se končno zagotovljene primerne razmere za nadaljnji razvoj Kobilarne Lipica, tako na področju reje in vzreje kot tudi na področju razvoja izobraževalnih, raziskovalnih in turističnih produktov.
V skladu s tem bo strokovna komisija Slovenskega etnografskega muzeja sedaj pripravila gradivo, vezano na pobudo za vpis Kobilarne Lipica v register žive kulturne dediščine, ter ga posredovala Ministrstvu za kulturo RS, ki bo opravilo vpis. Dr. Bizjak je prepričan, da bo tudi tokrat izražena podpora tako pomembnemu zgodovinskemu koraku za zaščito reje in vzreje lipicanca.
»Storili bomo vse, kar je v naših močeh, da bo vpis čim prej zaključen, saj bo vpisu na nacionalni ravni sledila naslednja faza postopka – to je oddaja skupne vloge za vpis vseh lipicanskih kobilarn na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine. To pobudo bo vložila tista lipicanska kobilarna, ki bo prva izpeljala postopek na nacionalni ravni,« poudarja dr. Bizjak, ki z zadovoljstvom ugotavlja, da je postal vpis na UNESCO-v reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine tudi ključen projekt direktorjev ostalih lipicanskih kobilarn. Tako tečejo postopki za vpis v nacionalne registre še na Hrvaškem, Madžarskem in Slovaškem.
Zadovoljen je tudi z rezultati poslovanja Kobilarne Lipica, saj je kobilarno lani obiskalo deset odstotkov več obiskovalcev kot leto pred tem, s tem pa je kobilarna ustvarila tudi več kot 906.000 evrov prihodkov iz ogledov kobilarne in ostalih sorodnih produktov. Letos, po zaključeni celoviti prenovi, uprava Kobilarne Lipica napoveduje rekordno rast. Število obiskovalcev naj bi se povečalo za 13 %, prihodki pa za kar 55%.