Prva pomoč jahaču in konju
Vsi vemo, da je pri dejavnem stiku s konji velika možnost nesreč ali poškodb. Poleg preprečevanja (preventive) neljubih pripetljajev lahko vsak od nas s pravim znanjem in pravilnim postopanjem, reši konja ali jahača resnejših poškodb. Posredujemo vam koristne nasvete o prvi pomoči konju in jahaču.
V primeru nesreče
Vsekakor je ob nesreči, v kateri so udeleženi ljudje in konji, najbolje čimprej poiskati strokovno pomoč (reševalna služba, veterinar). Medtem ko čakamo na pomoč, pa lahko marsikaj storimo, da je izid kljub nezgodi čimboljši. Najpogostejše poškodbe pri ljudeh, ki se ukvarjajo s konji, so poškodbe tik ob konju, običajno med postopanjem z njim in ob padcih s konja.
Kritični trenutki, ko pride do poškodb ob konju, so:
– med premikanjem konj na prevozno sredstvo,
– v bližini ali pri posredovanju med prepirom dveh konj,
– kadar se konj prestraši ali ko se brani pred bolečino (nepravilno ravnanje, npr. med kovanjem, veterinarskim posegom),
– ko je kobila v skrbeh za svoje žrebe,
– ko so konji razigrani (spust na pašnik po daljšem bivanju v hlevu).
V vseh navedenih primerih najprej poskrbimo za poškodovanca in nato čimprej še za konja.
Star rek, ki pravi: »Če padeš s konja, se takoj poberi in nazaj gor!«, ne velja več. Ko oseba pade s konja in je pri zavesti, jo najprej vprašamo po imenu, osebnih podatkih, nato sprašujemo, kaj se je zgodilo in kako se počuti. Tako lahko ugotovimo, ali je morda doživela pretres možganov. Če sumimo, da je nastal tako imenovani pretres možganov, poškodovanca ne smemo pustiti spati ali počivati, ampak ga sprašujemo in držimo pri zavesti. Takoj pokličemo reševalno službo. Če je po padcu poškodovanec priseben in ga boli glava, ga poležemo in sprašujemo, glavo podložimo in takoj pokličemo rešilca. Če ne čuti telesa, okončin ali čuti mravljince, lahko sumimo, da je poškodovana hrbtenica. Zato takoj pokličemo prvo pomoč, poškodovanca ne premikamo, ampak čakamo na rešilca. Če nekdo močno krvavi, najprej ustavimo krvavitev.
Če poškodovanec pade s konja, se sam pobere in nato pade v nezavest, ga pustimo ležati na tleh in mu dvignemo noge, po potrebi ga pokrijemo. Če lahko diha, ne snemamo čelade. Ob epileptičnem napadu na konju (kar je redko), osebo čimprej spravimo s konja na tla, fiksiramo glavo, da ne buta ob tla, in nič ne tlačimo v usta. Ko je napad mimo, lahko oseba ostane v nezavesti – če diha, jo damo v položaj za nezavestne. Če si je oseba pri padcu s konja poškodovala kakšen ud, poškodovan ud imobiliziramo in rahlo dvignemo, da manj oteka (približno 30 centimetrov više od trupa). Če pa pridemo na mesto, kjer nekdo leži na tleh zraven konja, in ne vemo, kaj se je zgodilo, najprej preverimo stanje njegove zavesti. Vedno se približamo od spredaj, da se poškodovanec ne bi poskušal obrniti in se tako še dodatno poškodoval. Zakličemo: »Hej, kaj se je zgodilo?« Osebe se dotaknemo in preverimo, če diha. Če diha jo obrnemo v bočni položaj, preverimo poškodbe in se ravnamo po pravilih prve pomoči.
Prva pomoč konju
Tudi pri poškodbah konj lahko marsikaj postorimo že sami pred prihodom veterinarja. Situacije, ko takoj pokličemo veterinarja in čakamo na njegovo strokovno pomoč ali navodila:
– ko opazimo obsežno krvavitev,
– ko je rana v bližini sklepa ali tetiv,
– ko ima konj obsežno poškodbo kože,
– ko konj ne more ustati, ko sploh ne stopi na nogo,
– ko ima motno oko ali ga noče/ne more odpreti,
– ko se konj sunkovito in dlje časa valja po tleh (kolika),
– pri vseh drugih izrazitih nenavadnih vedenjih, ki jih prvič opazimo ter so vidni znaki močne bolečine ali slabega počutja.
Kadar pa nastanejo odrgnine, raztrganine, vreznine ali manjše krvavitve, najprej poiščemo točno mesto poškodbe, ga očistimo, če je potrebno obrijemo (dolga dlaka, blato, umazanija) in razkužimo. Veterinarji pravijo, da je smiselno razkuževati in čistiti rano, ki je stara do šest ur. Po šestih urah pa se okužba že precej razširi. Zato starih ran veterinarji običajno ne šivajo, ampak samo razkužijo in spirajo. Pri vbodnih ranah moramo biti zelo pozorni, saj je tam nevarnost tetanusa. Zato še posebno pri konjih na paši priporočam vsakoletno preventivno cepljenje. Majhna rana, iz katere se cedi kakršenkoli izcedek, je zelo slab znak. Tudi na kopitu sta možni vbodna rana do mehkejših tkivih in okužba. Pri zlomih okončin, ko čakamo na veterinarja, če le moremo, imobiliziramo poškodovano okončino. Pri žrebetu je to enostavneje in na ta način mu lahko celo rešimo življenje. Na sliki je prikaz imobilizacije sprednje in zadnje noge pri konju.
Če pride do poškodbe (ne obolenja!) očesa, ga poskusimo sprati s fiziološko tekočino, če jih imamo, pa lahko uporabimo antibiotične kapljice za ljudi (le v času šestih ur po poškodbi) – posvetujemo se z veterinarjem.
Še nekaj dobrih nasvetov
V hlevu ali na varnem mestu ob oddaljenem pašniku je zelo priporočljivo imeti škatlo prve pomoči. Spravljena naj bo na suhem in hladnem mestu nedosegljiva konjem. Vsebuje naj termometer, klin za kopita, sterilne rokavice, čisto brisačo, škarje, britvico, pribor za odstranitev podkve, razkužilo za rane, fiziološko raztopino, vato, sterilno gazo, povoje, močan lepilni trak, elektrolite (t. i. nedeljska bolezen), kapljice za oči, elementarni magnezij Mg (prva pomoč pri akutnemu laminitisu). Če konj krvavi, tudi ob velikih količinah krvi, nas ne sme zgrabiti panika, saj ima 500-kilogramski konj za približno osem odstotkov telesne teže krvi in to je približno 40 litrov.
Če porod pri kobili traja več kot eno uro ali kobila ni izločila posteljice v eni uri po porodu, takoj pokličemo veterinarja. Pri konju, ki se je zagozdil ali se ne more pobrati, moramo biti zelo previdni, saj bi nas lahko v strahu med poskušanjem osvoboditve poškodoval. Raje pokličimo pomoč in konja ne dvigajmo sami. Previdno ga poskušajmo umiriti.
Vsekakor je poškodbe bolje preprečiti kot zdraviti. Če dobro poznamo svoje konje, njihovo vedenje, odzive in če, ko začutimo strah, ravnamo previdno, se lahko izognemo marsikateri neprijetnosti. Če pa se že znajdemo v težki situaciji, lahko s pogumom, znanjem in »hladno krvjo« veliko pripomoremo, da se nezgoda dobro konča. Želim vam srečno!