Previsoke zakupnine sklada
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je včeraj na novinarski konferenci v prostorih KGZS opozorila na težave, ki jih imajo kmetje-zakupniki s previsokimi zakupninami zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov (SKZG). KGZS zato zahteva znižanje zakupnin in drugačna merila pri oddajanju teh zemljišč.
KGZS že nekaj časa opozarja na neprimerno poslovno politiko sklada. SKZG je ob načrtovani uvedbi davka na nepremičnine dvignil znesek zakupnin za 16,7%. Kljub temu, da zakon ni bil sprejet, se je dvig zakupnin ohranil, sklad pa je svojo odločitev utemeljeval z obveznostmi, ki jih ima po denacionalizaciji, in tržnimi razmerami na področju zakupnin. Poleg tega je spremenil prakso dodeljevanja kmetijskih zemljišč v zakup v primerih, ko gre za enakovredne prednostne upravičence. Namesto dodatnih meril za določitev prednostnega upravičenca je vpeljal model licitacije, ko zainteresirani prednostni upravičenci oddajo zavezujoče ponudbe.
»Zahtevamo, da se zakupnine v letu 2015 znižajo. Svoje nestrinjanje in argumente v zvezi s tem smo predstavili vodstvu SKZG, Svetu SKZG in ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter naleteli na povsem gluha ušesa. Menimo, da imamo dovolj dobrih argumentov, s katerimi zagovarjamo svoja stališča. Pri tem se, kot kaže, ne upošteva načelo dialoga in moč argumentov, temveč velja argument moči. V kolikor Svet sklada oziroma kmetijski minister ne bo upošteval naših zahtev, bo dialog postal močno otežen tudi pri vseh drugih vsebinah. KGZS je bila ves čas zelo korekten partner pri ustvarjanju ukrepov kmetijske politike in želi to tudi ostati. Seveda pa enako pričakujemo tudi s strani oblasti,« je opozoril predsednik KGZS Cvetko Zupančič in dodal: »V primeru neupoštevanja naših pobud bomo predlagali spremembo Zakona o SKZGRS v tistem delu, ki se nanaša na sestavo Sveta, kjer je opredeljena tudi obvezna vključitev predstavnikov uporabnikov.«
Višje zakupnine so marsikje posledica tržnih razmer. A ne povsod. Ponekod je osnovni interes lastnikov še vedno, da se zemljišča obdela in so pripravljeni dati kmetijsko zemljišče v zakup tudi brez zakupnine oziroma z nižjimi zakupninami. Na drugi strani je potreba po njivskih površinah vedno večja in zato je nerazumno, da sklad to izkorišča in povečuje zakupnine, pri tem pa upošteva le kapitalsko logiko. »Zato zahtevamo, da sklad ponovno začne upoštevati merilo aktivne zemljiške politike in prednostni vrstni red, ki se določa na podlagi strateških usmeritev. Prihodki iz kmetijske dejavnosti ne prenesejo tako velikih zakupnin in je zato nelogično, da zakupnina znaša že več kot 10% vrednosti proizvodnje na njivskih površinah in v živinoreji,« pravi direktor KGZS Branko Ravnik.