Por postaja stabilen vrtnarski pridelek
Med vrtnine, katerih pridelovanja je v Sloveniji vse več in so predvsem vse bolj pomembne v kulinariki, zagotovo lahko uvrstimo tudi por. Na globalnem (v tem primeru slovenskem) trgu je še vedno precej te vrtnine iz uvoza. Prodaja pora, ki je pridelan daleč od mesta porabe, je sicer enostavna in logistično nezahtevna, saj je to vrtnina, ki dobro prenaša prevoz. Po tej plati torej ne moremo iskati poslovne priložnosti. Zaradi evropske konkurence navidezno boljšega pora mora biti doma pridelan por zelo kakovosten, saj le to in stalna ponudba lahko obetata poslovni uspeh. Seveda pa to dosežemo s pravilno tehnologijo.
Presajanje
Za zgoden pridelek pora je potrebno zasnovati pridelavo prek sadik. Te rastejo v manj ugodnem času za vzgojo sadik (pozimi, zgodaj spomladi) skoraj tri mesece. Optimalne temperature vznika v setvenici so od 15 do 18 ºC, minimalne 5 ºC, nekatere sorte pa ne kalijo več pri temperaturi 24 ºC. Pri optimalnih temperaturah por vznikne 14 dni po setvi. Po vzniku lahko temperature znižamo pod 15 ºC. Vedno pa rastlinjake, v katerih gojimo sadike, zračimo pri 20 ºC. Na prostem potrebujejo rastline za enako stopnjo rasti in razvoja še več časa. Ker je čimhitrejše obračanje zemljišč pomembno za ugodno vrtnarjenje, je vzgoja sadik pora namesto neposredne setve ekonomsko opravičljiva. Ko so sadike optimalno razvite, jih presadimo na končno mesto. Presajamo sadike z vsaj tremi dobro razvitimi pravimi listi in čvrstim ter razvejanim koreninskim sistemom (kolikor je to pri poru sploh mogoče). Pridelek pora je odebeljeno lažno steblo. Za čimvečji hektarski pridelek mora biti ta del debel in dolg. Zaradi tega sadimo sadike pora čimgloblje (lahko tudi na globino 10–20 centimetrov, odvisno od priprave tal in velikosti sadik), tako da so praktično cele rastline v tleh. Nekaj ur pred presajanjem sadike zalijemo, tudi tla naj bodo ob presajanju vlažna. Takoj po presajanju jih zalijemo, tako da se luknjice, v katere smo vstavljali sadike, popolnoma zadelajo. Ob tem zalivanju dodamo tudi fosfor za boljše ukoreninjenje (npr. poly-feed 11/44/11). Ob pravilnem presajanju in oskrbi po presajanju por razvije veliko šopastih korenin, ki gosto prepredejo zemljo. Korenine ne rastejo globoko, saj je kar 65 odstotkov korenin razpredenih le do globine 20 centimetrov. Gosto prepredene korenine dobro izkoriščajo hranila in vlago v tleh, vendar sta za kakovosten pridelek zaradi plitvih korenin potrebna namakanje in dognojevanje.
Presajanje pora se lahko začne zgodaj spomladi (začetek aprila). Tedaj ga pokrijemo s pajčevinasto tkanino (npr. lutrasil, kovertan, agril), s katero pospešimo ritem rasti in razvoja rastlin. Pokrivanje pora s tkanino priporočam tudi zaradi preprečevanja napada posevka s porovo muho.
Por lahko gojimo na zastirni foliji ali pa tudi ne. Pri gojenju na foliji priporočamo črno barvo, razen pri presajanju v poletnem terminu, ker tedaj lahko pride do poškodbe rastlin (ožigi zaradi previsoke temperature folije). Pri presajanju poleti pa uporabimo črno-belo zastirno folijo. Gojenje na foliji priporočamo zlasti za prezimni por, saj s tem zagotovimo boljšo higieno pridelka. Pridelovanje pora za poletno oziroma jesensko pobiranje pa je običajno brez folije, por namreč v času rasti večkrat osipamo.
Presajamo sadike z vsaj tremi dobro razvitimi pravimi listi in čvrstim ter razvejanim koreninskim sistemom (kolikor je to pri poru sploh mogoče). Por presajamo na razdalje 30 do 35 x 15 do 18 centimetrov. Prezimni por presajamo na večje razdalje, saj so ponavadi te sorte manjše in debelejše kot poletne sorte. S takšno gostoto sajenja posadimo od 15 do 20 rastlin na kvadratni meter.
Por dobro uspeva na rodovitnih humusnih tleh, dobro založenih s hranili. Najbolje uspeva v ilovnatih tleh, medtem ko zelo težka ali zelo lahka tla niso primerna. Optimalna kislost tal je od 6 do7. Ker por potrebuje veliko organske mase, ga lahko gojimo na prvi poljini. Primerni prejšnji posevki so endivija, solata, motovilec, jagode, korenovke. Pora ni priporočljivo zasnovati po stročnicah in kapusnicah ter drugih čebulnicah. Na kakovostnih tleh lahko sadimo čebulnice enkrat v treh do petih letih.
Dognojevanje in namakanje pora
Por potrebuje od presajanja do pobiranja redno oskrbo s hranili in vodo. Zato si brez namakanja in dognojevanja ne moremo omisliti gojenja pora in dosegati želene pridelke okrog 40 t/ha. Namakamo lahko kapljično, z razpršilci in še na druge načine. Priporočamo kapljično namakanje, ki je bolj ekonomično, najbolj enakomerno, poraba vode je najmanjša, tudi težav z glivičnimi boleznimi na listih je manj. Prav tako lahko prek kapljičnega sistema namakanja opravimo še dognojevanje z vodotopnimi hranili. To sicer lahko naredimo tudi pri načinu namakanja z oroševanjem, vendar je pri tem večja možnost napake zaradi prevelikih koncentracij gnojila, ki je tudi neenakomerno razporejeno.
Por prištevamo med vrtnine, ki potrebujejo veliko vlage in stalno oskrbo z njo. Optimalna količina vlage v tleh je od 60 do 70 odstotkov poljske kapacitete tal za vodo. Pri uporabi tenziometra to pomeni podtlak med 30 in 40 cb na merilni skali. Ne glede na veliko potrebo po vodi por ne prenaša stoječe vode, zato prezimne sorte sadimo v odcedna tla. Rastline potrebujejo dnevno največ vode v poletnem terminu gojenja, tedaj ko je tudi evapotranspiracija največja. Namakanje prekinemo v zimskem obdobju in v obdobju padavin. V času padavin rastlinam dodajamo hranila foliarno (prek namakalnega sistema ne dognojujemo, saj je že tako dovolj vlage). Kadar por gojimo v nizkih tunelih, je potreba po namakanju večja, saj ne moremo upoštevati dežja kot vir vode za rastline.
Foliarno
Dognojevanje pri uporabi kapljičnega namakalnega sistema v celoti opravimo skupaj z namakanjem. Le ob padavinah zaradi oskrbe rastlin s kalcijem ter mikroelementi opravimo foliarno dognojevanje. Prek namakalnega sistema lahko uporabljamo zgolj popolnoma vodotopna gnojila primernih formulacij brez netopnih ostankov z razmerjem med N in K 1 : 1 do 1 : 2. Zaradi zahtev po veliki količini organske snovi in toplote v tleh pred presajanjem por pognojimo s hlevskim gnojem v količini od 30 do 50 t/ha. Količino mineralnih gnojil v vsakem primeru prilagodimo podatkom analize tal. S pričakovanim pridelkom 40 t pora/ha posevek odvzame zemljišču takšne količine hranil:
– 100–150 kg N,
– 80–120 kg P2O5,
– 200–220 kg K2O.
Oskrba rastlin med rastjo
Spomladi zaradi nizkih temperatur rastline pokrijemo z eno od tkanin za neposredno prekrivanje. S tem pridobimo tudi do 15 dni. Po možnosti damo tkanino na oporo, tako da se je rastline ne dotikajo, sicer na mestu stikanja lahko nastanejo poškodbe (veter, zmrzal). Vendar pa por ni tako občutljiv na nizke temperature, tako da to ni nujen ukrep.
V času rasti por tudi osipamo. S tem ukrepom dobimo daljši obeljeni del. Osipamo lahko enkrat ali večkrat, vendar le tam, kjer ne uporabljamo zastirne folije. Prav tako morajo biti tla dobro obdelana, razdalje sajenja prilagojene širini traktorja. Pri osipanju rastlin moramo paziti, da zemlja ne pride med liste, sicer bo pridelek onesnažen (netržen). Pri uporabi zastirne folije je nujna zasnova posevka z vzgojo sadik. Če v tem primeru zasnujemo pridelek z neposredno setvijo, bo obeljenega dela rastline malo, saj semena ne smemo posaditi globlje od dveh centimetrov, to pa pomeni, da v zemlji ni praktično nič pridelka. Pri zasnovi posevka prek sadik pa je tega več, saj sadike posadimo globlje (celo globlje kot 10 centimetrov).
Ves čas rasti skrbimo za ustrezno zdravstveno stanje rastlin. S sredstvi za varstvo rastlin jih zaščitimo pred boleznimi in škodljivci, s primernim namakanjem in dognojevanjem preprečimo nastanek nekaterih fizioloških bolezni. Tako je s primernim trženjem pridelka finančni uspeh zagotovljen.
Pobiranje, trženje in prodaja
Por pobiramo v tehnološki zrelosti. Čas pobiranja je odvisen od termina gojenja. Za vse sorte velja, da traja optimalni čas pobiranja od 2 do 3 tedne, pozneje začno rastline izgubljati kakovost. Zaradi stalne oskrbe trga s porom je torej pomembno postopno sajenje, tako da imamo ves čas na razpolago dovolj kakovostnega pridelka oziroma zasnovo pridelave z različnimi sortami, ki različno dozorevajo. Poletne sorte pora začnemo pobirati julija, in lahko pričakujemo do 25 ton pora na hektar. Por pobiramo vse do zmrzali v jesenskem času. Prezimne sorte pora pobiramo, kadar je zima mila in pridelek kakvosten, od konca zime (pri presajanju do konca junija prejšnje leto) do konca maja, izjemoma začetka junija, ko rastline poženejo cvetno steblo.
Pozne sorte pora lahko tudi skladiščimo in s tem omogočimo ponudbo zunaj sezone. Optimalna temperatura v skladišču je 1 ºC in relativna zračna vlaga od 90 do 95 odstotkov. V takšnih razmerah lahko por skladiščimo tudi dlje od enega meseca.
Pri nas por pobiramo ročno. Mnogi večji pridelovalci v tujini ga pobirajo strojno. Pri pobiranju pridelka por potegnemo iz zemlje, ga očistimo vrhnjih umazanih in poškodovanih listov ter skrajšamo vse predolge liste. Listi so lahko dolgi toliko, kot je dolžina obeljenega dela (začetek razvejanja listov je na sredini višine pobranega pora). Pridelek je lahko tudi prek 40 t/ha. Pri gostoti 20 rastlin na kvadratni meter mora biti povprečen pridelek 0,2 kilograma na rastlino.
Za uspešno prodajo je pomembno poznavanje dolžine rastne dobe, ki je pri različnih sortah različna. Za tudi poslovni uspeh pa moramo v času zasnove pridelovanja pora na prostem poskrbeti za nekaj pomembnih stvari:
– ustrezno zemljišče,
– ustrezna sorta,
– ustrezna tehnologija,
– trg s kupno močjo.
S takšnim pristopom bomo na trgu uspešni. Zaradi tega je por lahko zanimiva popestritev prodajnega programa domače vrtnarske kmetije.