Pleveli v žitih
S setvijo ozimnih žit smo lani končali pravočasno. Posevki žit so imeli na voljo zadostne količine vlage za dober vznik, saj je v zadnji tretjini oktobra padlo več kot 50 milimetrov dežja. November je bil suh in hladen, zato so se žita razvijala bolj počasi. Nadpovprečno topel december je ugajal predvsem pozno posejanim posevkom žit. Januarja so bile temperature okoli nič stopinj in je narava mirovala. V prvi polovici februarja pa je nastopila prava zima. Temperature so bile ves čas pod ničlo in golomrazica je najbrž naredila nekaj škode v pozno posejanih in slabo ukoreninjenih žitih. Kolikšna je škoda, bomo natančno vedeli šele po končani zimi.
Pregled posevkov
Prvo zimsko-spomladansko opravilo na njivi je pregled posevka in ugotovitev vznika plevelov v žitih. Čimprej se sprehodimo po poljih in ugotovimo sestavo plevelne flore ter razvojne stopnje plevelov, ker se bomo odločili za izbor herbicida prav na osnovi teh opazovanj. V zgodaj posejanih žitih so namreč pleveli zagotovo že vznikli, še posebno tisti, ki kalijo še pri nižjih temperaturah (4–8 °C), kot so plezajoča lakota, navadni srakoperec, poljski mak, križnice in podobni.
Posebej bodimo pozorni, če so na naših njivah poleg širokolistnih še ozkolistni pleveli, kot so navadni srakoperec, ljuljke, latovke, ker moramo temu prilagoditi izbiro herbicida. Nato je na vrsti izbor pravega pripravka.
Če so razrasli prej omenjeni pleveli, moramo obvezno uporabiti pripravek, s katerim bomo v enem hodu zatrli tako ozko- kot širokolistne plevele. Takšen pripravek je na Bayerjevi paleti sistemični sulfonilsečninski herbicid HUSSAR OD, ki ga uporabljamo v odmerku 0,1 l/ha. Če v žitih nismo našli ozkolistnih plevelov, lahko uporabimo izredno dober in cenovno ugoden pripravek SEKATOR OD, ki zatira vse gospodarsko pomembne širokolistne plevele, kot so plezajoča lakota, ščavje, njivska vijolica, kamilica, poljski mak, mrtva kopriva, skupaj z večletnim širokolistnim plevelom osatom. Odmerek pripravka SEKATOR OD je 0,15 l/ha.
Kdaj uporabljamo pripravke
Pri uporabi pripravka SEKATOR OD in HUSSAR OD se moramo potruditi, da plevele ujamemo v čimbolj optimalnem času za škropljenje. To je takrat, ko imajo ozkolistni pleveli enega do treh listov, širokolistni pa štiri do šest pravih listov. Poleg tega moramo biti pozorni, da so temperature ob škropljenju višje od 5 °C in ponoči ne zmrzuje. Poznejše ohladitve ne bodo zmanjšale učinkovitosti škropljenja. SEKATOR OD in HUSSAR OD največkrat uporabljamo v drugi polovici marca ali v začetku aprila. Žita so v tem času že razrasla ali celo začnejo kolenčiti. Oba pripravka lahko uporabljamo vse do pojava zastavičarja.
Husar ali sekator
Pogosto smo ob nakupu herbicida v dvomih, kateri pripravek naj kupimo – husar OD ali sekator OD. Če je posevek zapleveljen s srakopercem in drugimi ozkolistnimi pleveli, se nikakor ne smemo odločiti za sekator, ampak moramo vzeti husar. Razlika v ceni med tema dvema pripravkoma je približno 20–25 evrov na hekatar, kar se nam bo večkratno povrnilo, če imamo na njivi gosto populacijo ozkolistnih plevelov.
Poglejmo si izračun:
Če je posevek močno zapleveljen s srakopercem, lahko ta zmanjša pridelek žit za 20–30 odstotkov.
Pri pridelku 6 t/ha in pri odkupni ceni 200 evrov za tono pšenice, znaša 20 odstotkov nižji pridelek 240 evrov na hektar. Naš zaslužek je torej lahko za več kot 200 evrov na hektar višji, če se odločimo za herbicid HUSSAR OD, ki zatira srakoperec in preostale ozkolistne plevele v žitih.
Na koncu še nekaj koristnih informacij
Oba pripravka uničita plezajočo lakoto tudi v poznejših razvojnih stopnjah, vsebujeta varovalo in sta povsem varna za žita, odlično zatirata tudi osat, lahko se mešata s fungicidi, torej bomo s tem dodatno prihranili dragoceni čas in denar, ne omejujeta kolobarja. Bodimo premišljeni pri izbiri herbicida! Vedno pomislimo na to, da lahko cenejši pripravki slabše učinkujejo. Saj veste, kako rečejo na Balkanu: kolikor denarja, toliko muzike. Za konec le še to – privoščimo svojemu žitu le najboljše!