Oskrba paprike in paradižnika na prostem
Papriko in paradižnik, kot toplotno zahtevnejši vrtnini presajamo na prosto šele v maju, ko ni več nevarnosti pozebe in so povprečne dnevne temperature nad 10 ºC. Za ti dve vrtnini so namreč problematične že temperature pod 10 ºC, saj se pri tako nizkih temperaturah že pojavijo prvi znaki motenj v rasti in razvoju. Zato je s presajanjem bolje počakati nekaj dni na višje temperature, kot slediti datumom in saditi na silo.
Po presajanju sadik paprike in paradižnika na končno mesto so te izpostavljene ostrejšim pogojem, kot jih imajo v času vzgoje sadik. Predvsem so rastline izpostavljene večjim temperaturnim nihanjem in nižji jutranji temperaturi, nižji relativni zračni vlagi in jutranji rosi, neposrednemu sončnemu sevanju, padavinam ipd. Kakovostne sadike, ki so dobro posajene, lažje prenesejo presaditveni šok ter ostrejše pogoje kot slabo pripravljene ter nepravilno posajene. Zato je pri papriki izredno pomembno temeljito sajenje in pritiskanje zemlje h koreninam, pri paradižniku pa čim globlje sajenje sadike (vsaj do kličnih listov).
Po presajanju je treba rastlinam omogočiti in pomagati do hitrega razvoja koreninskega sistema. To lahko naredimo na več načinov. Prvi je dognojevanje preko kapljičnega namakalnega sistema s fosfornimi gnojili (npr. Polyfeed 11-44-11). Fosfor pospešuje razvoj koreninskega sistema. Prav tako je priporočljiva uporaba gnojil, ki vsebujejo aminokisline (npr. Poly Amin, Multi Pepton, Drin, Nutrigreen). Dognojevanje z njimi izboljša obrambni sistem rastline, pospeši regeneracijo in fotosintezo, poleg tega pa poveča tolerantnost na prej omenjene vremenske vplive po presajanju in izboljša razvoj koreninskega sistema. Prekoreninjenost tal dosežemo tudi s pravilnim namakanjem. Po presajanju je sadike priporočljivo izdatno zaliti, nato pa zemljo osušiti (nekaj časa ne namakamo). S tem omogočimo oprijem in prisilimo rastline v intenzivno rast koreninskega sistema.
Nadzor bolezni in škodljivcev
V času rasti od presajanja do začetka obiranja plodov si ne smemo privoščiti mačehovskega odnosa do rastlin. Kljub temu, da še ni čas za spravilo pridelka, priporočam redno kontrolo posevka. Zlasti tisti, ki se ukvarjamo z integrirano pridelavo zelenjave, moramo ves čas spremljati razvoj rastline ter iskati morebitne znake napada bolezni in škodljivcev ter morebitne simptome pomanjkanja hranil.
In na kaj moramo biti pozorni v posevku? Predvsem na napad škodljivcev, kot so:
– listne uši (ob napadu se listi zvijajo v obliki tulca, kolonije uši opazimo na rastlini, najpogosteje na mlajših listih in poganjkih),
– sovke, strune (rastline venejo in se sušijo zaradi poškodbe koreninskega sistema ali koreninskega vratu),
– trips – ob topli pomladi (tripsi imajo raje papriko kot paradižnik, napad tripsov opazimo po zvijanju listov vstran, odrasle osebke pa najhitreje najdemo v cvetovih, iz katerih izpadejo na roko, če cvetove stresemo),
– pršice (te se lahko razvijejo na papriki in paradižniku, njihovo prisotnost pa najprej opazimo po nesvetleči povrhnjici listov, kasneje tudi po pajčevini na listih in poganjkih, pršice so s prostim očesom komaj vidne, zato jih pridelovalci pogosto ne opazijo pravočasno),
– koruzna vešča (gosenice se zavrtajo v plod ter ga poškodujejo, je škodljivec paprike in paradižnika, zlasti prvih plodov, katerih razvoj sovpada z razvojem škodljivca).
Prav tako moramo biti pozorni na pojav bolezenskih znakov, ki opominjajo na okužbo rastlin. Najpogostejše bolezni v pridelavi na prostem so:
– bela gniloba (koreninski vrat prekrit z belo vatasto prevleko),
– plesni rodu Phytophtora (na zgornji strani listov opazimo rumenorjave pege, ob višji zračni vlagi na spodnji strani opazimo bele prevleke peg),
– pepelaste plesni (na listih se pojavijo sive pege – kot bi ga posuli s pepelom),
– črna pegavost – Alternaria (na listih se pojavijo črno obrobljene rjave pege, v katerih so vidni koncentrični krogi),
– bakterijske bolezni (na listih se razvijejo rjave pege z mastnim leskom, bolezen nevarna predvsem ob deževnih pomladih).
Poleg zgoraj omenjenih bolezni in škodljivcev lahko kadar koli naletimo tudi na nekatere manj znane težave. Zato priporočam redne preglede posevkov ter v primeru vidnih nepravilnosti posvet s strokovnjakom. Več pa v tiskani izdaji Glas dežele