Neprezimni dosevki
Neprezimni dosevki kot vmesni člen med glavnimi posevki puščajo tlom in življenju v njih številne prednosti, ki se jih v preteklosti mogoče nismo dovolj zavedali. Vmesni ali strniščni dosevki (ang.: cover crops) so postali nuja s strani varovanja okolja kot tudi ukrepov skupne kmetijske politike na ravni Evropske unije, ki v zelenem prehodu spodbuja vse okoljevarstveno in trajnostno naravnane ukrepe. Nova perspektiva spodbuja kmete k setvi neprezimnih in prezimnih vmesnih dosevkov, ki skupaj z glavnimi posevki zagotavljajo varovanje okolja in pitne vode ter še posebno ohranjajo rodovitnosti tal za pridelavo hrane in krme za živali. Omejitev oranja in prehod k minimalni ali ohranitveni (ang. minimum ali no till) in trakasti obdelavi (ang. strip till) nas spodbuja k setvi dosevkov, ki omogočajo pokritost njivskih površin z rastlinskim pokrovom. Pri poljedelskih kulturah, kot sta npr. krompir in čebula ter pri zelenjavi, ki zahtevajo zimsko brazdo, so zimske ozelenitve nesmiselne, zelo koristne pa so neprezimne ozelenitve, ki jih zaorjemo v novembru pred zmrzaljo. Pri prehodu k minimalni obdelavi klasičnih poljedelskih kultur (koruza, žita, soja ipd.) se morajo kmetje sprijazniti z začasnim padcem pridelka in pogosto povečano porabo herbicidov (tudi na osnovi glifosata) zaradi pritiska plevelov v gornji plasti tal, ki se le še mešajo, ne pa tudi obračajo. Zaželen in nujen je tudi prehod na »natančno« kmetovanje z uporabo satelitske navigacije pri pasovnem kmetovanju, saj se morajo glavne poljščine vrstiti v pasu od 20 do 30 cm, odvisno od vrste orodja za pasovno obdelavo.
Medvrstni pokrov in podsevki
Vmesni medvrstni del, ki bi ga lahko okopavali, je pokrit z rastlinami ali rastlinskimi ostanki. Kjer je padavin dovolj, so možni tudi podsevki (npr. pod koruzo za silažo), ki so lahko ob pomanjkanju padavin konkurenca glavni kulturi za vodo. Na bolj suhih, aridnih območjih, kjer namakajo, imamo lahko za medvrstni pokrov le rastlinske ostanke tal, ki ne konkurirajo glavni kulturi za vodo.
Na Inštitutu Tamiš Pančevo, v Srbiji, že več let (natančneje od leta 2013) preskušajo in primerjajo različne načine obdelave. Najboljši rezultati se izkazujejo pri pasovni obdelavi v primerjavi s klasično obdelavo s plugom, s krožno brano, brez obdelave ali z direktno setvijo v rastlinske ostanke. Prisegajo na pasovno obdelavo, ki na banatski črnici, ob močni vetrni eroziji daje najboljše pogoje za rast rastlin in najboljše pridelke. Pokritost tal z rastlinami in rastlinskimi ostanki je v pogojih vsakovrstne erozije (vodna, vetrna) ključna za primerno oskrbo z vodo in ohranjanje rodovitnosti. Zgornji sloj zaradi rastlin in rastlinskih ostankov ostane bogatejši z organsko snovjo (dvig humusa), ki skrbi za manjše izhlapevanje in izgubo vode ter preprečuje kapilarni dvig iz globljih plasti tal, kjer so korenine gojenih rastlin.
Nujnosti pokritosti tal v poletnem obdobju po žetvi žit se moramo zavedati tudi v naši regiji od severovzhodne pa do južne in zahodne Slovenije, kjer so pogoji in letna namočenost zelo različni. Neprezimni dosevki pokrivajo tla od njihove setve po žetvi žit in spravila zgodnje zelenjave ob koncu junija, pa v začetku julija čez vroče poletne mesece julij, avgust in september. Lahko pa nato kot rastlinski ostanki zagotavljajo zimsko pokritost tal do prihodnjega februarja in marca.
Naloge vmesnih neprezimnih in prezimnih dosevkov
1. Rahljanje tal s prekoreninjenostjo čez zimo. V to skupino spadajo neprezimni dosevki iz skupine križnic: meliorativna redkev, oljna redkev, bela gorjušica. Korenine dosevkov tako s svojo rastjo prebijejo neprepustne plasti tal (npr. meliorativna redkev kot osnova v kombinaciji z belo gorjušico iz meliorativne mešanice Agrosaat VITA 12), ki so lahko posledica zbitosti zaradi preobilice padavin in večje prisotnosti najdrobnejših delcev gline ter uporabe težke mehanizacije za jesensko spravilo pridelkov v neprimernih in prevlažnih razmerah. Ko spomladi korenine propadejo in zgnijejo, pustijo v tleh prazne prostore, ki skrbijo za povečano zračnost, hitrejše ogrevanje in izboljšan vodno zračni režim ter boljšo odpornost na sušo za glavne kulture, ki sledijo v kolobarju. Križnice so kot vmesni dosevki manj primerne v kolobarju z zeljem in drugimi kapusnicami, saj prenašajo bakterijske in glivične bolezni na zelje, brstični ohrovt in druge gojene kapusnice. Problem vmesnih dosevkov križnic je lahko tudi pomanjkanje dušika v mokrih letih, kot je letošnje, saj glavne predhodne kulture zaradi izpiranja ne pustijo zadostne količine talnega dušika za novo rast neprezimnih dosevkov. Izogibali naj bi se uporabi mineralnih dušičnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev (FFS) na naknadnih posevkih, vendar je to včasih neugodno za njihovo rast. Lažje se pomanjkanja lotijo živinorejci z raztrosom organskih gnojil (hlevskega gnoja) in »injektiranjem« gnojevke v žitna strnišča pred obdelavo tal, ki je praviloma zadosten vir dušika za vmesne dosevke. Izogibamo se tudi uporabi FFS, vendar ob neuporabi insekticidov v primeru invazivnega napada in odlaganja jajčec metulja repične grizlice, praktično preko gosenic – ličink uničijo vmesne posevke križnic. Napadom repične grizlice se deloma lahko izognemo s kasnejšimi setvami križnic ob koncu avgusta ali na začetku septembra.
2. Dosevki s puščanjem svoje sledi v tleh skrbijo za boj proti talnim glivičnim in bakterijskim boleznim (npr. oljna redkev in bela gorjušica zmanjšujeta populacijo in okužbe z belo nogo na krompirju) in še posebno prekinjajo razvojne cikle škodljivih talnih bolezni (npr. fuzarioz) in zmanjšujejo razmnoževanje talnih škodljivcev (npr. fumigacija križnic in zmanjšanje prisotnosti strun in drugih talnih škodljivcev). S setvijo čistih posevkov oljne redkve in bele gorjušice ali teh v mešanicah (npr. Agrosaat VITA 12) ter njihovim poznim novembrskim še zelenim zaoravanjem skrbimo za »dezinfekcijo« tal. V želji, da izkoristimo učinke zaplinjenja tal – s tujko biofumigacije, zaoravamo zelene rastlinske ostanke brez mulčenja. Če to ni mogoče, zadelamo, zaorjemo ostanke rastlin takoj po mulčenju, ker se pri drobljenju svežih rastlinskih ostankov sprošča plin, ki je najbolj učinkovit prve pol ure po drobljenju rastlin. Poskusi iz tujine kažejo na zmanjšanje prisotnosti patogenih talnih gliv.
3. Povečujejo količino organske snovi v tleh, s tem pa se poveča delež humusa, ki preprečuje izpiranje vseh hranil in še posebno dušika. Neposredno vplivajo na večjo rodnost tal. Na ta račun se močno poveča mikrobiološka dejavnost tal in dostopnost hranil za rastline. Poveča se razmerje v korist ogljikovih spojin med ogljikom in dušikom, kar izboljša strukturo tal. V skupini naknadnih neprezimnih dosevkov, ki povečujejo organsko maso v tleh, so predvsem hitro rastoče metuljnice, kot sta neprezimna najhitreje rastoča aleksandrijska detelja, prezimni metuljnici inkarnatka in ozimna grašica ter druge neprezimne rastline, ki jih lahko sejemo čiste ali še raje v mešanicah. V mislih imamo facelijo, ajdo in abesinsko gizotijo ter prezimno krmno ogrščico in krmni ohrovt. Setev žit (zelo pogosto je to setev ovsa) kot dosevkov po žitih je zelo neprimerna s stališča prenosa bolezni na žitih (npr. rje, fuzarioze) ter prenosa trdovratne glivične bolezni bele noge (rizoktonije) na krompirju, ki lahko sledi v kolobarju. Jari oves še vedno sejejo na manjših kmetijah, ker je cenovno ugoden in ga jeseni pokosijo kot zeleno krmo za živino.
4. Metuljnice so med naknadnimi dosevki najbolj zaželene kot čiste ali kot mešanice za pretvorbo atmosferskega dušika v organskega, ki je po mineralizaciji dostopen rastlinam v letih za njimi. V poletnem in jesenskem času zelo učinkovito shranjujejo dušik iz tal in iz zraka ter ga v obliki biomase hranijo za prihodnje rastline, da se lahko pri višjih pomladansko-poletnih temperaturah mineralizira. Večje količine organskega dušika so sposobne shraniti najhitreje rastoča aleksandrijska neprezimna detelja, enoletna prezimna inkarnatka, večletna črna detelja, enoletna ozimna panonska grašica ter večletna lucerna. Metuljnice sejemo čiste ali v kratkotrajnih neprezimnih mešanicah z več prisotnimi metuljnicami (npr. Agrosaat VITA11 z osnovno aleksandrijsko deteljo), ki so namenjene izključno podoru. Enoletne prezimne mešanice na osnovi inkarnatke z dodatki mnogocvetne ljuljke in grašice (Agrosaat 4, Agrosaat 4 PLUS in Agrosaat 6) so v naslednjem letu najzgodnejša in lahko zelo kakovostna krma za govedo. Večletne mešanice na osnovi črne detelje s trajnimi kakovostnimi travami (Agrosaat 5 in Agrosaat 5 PLUS) pa so lahko več let odlična krma za siliranje in manj za sušenje.
5. Pomrznjeni vmesni dosevki čez zimo poskrbijo za lažjo pomladansko obdelavo tal in lažjo setev glavnih kultur, ki poleti tudi bolje rastejo. Lahko jih obdelamo s plugom ali pa samo zmulčimo in obdelamo z orodji za pripravo tal pred direktno setvijo v rastlinske ostanke. Takšen primer je neprezimna meliorativna mešanica dosevkov Agrosaat Vita 12 na osnovi meliortivne redkve in čisti posevek oljne redkve. Tudi izbira sort v mešanicah dosevkov je pomembna, ker nekatere prej pozebejo kot druge. Pri neprezimnih dosevkih, ki rahljajo tla, seveda ne želimo njihove prezimitve, ki pa je možna tam, kjer zimske temperature ne padejo pod nič stopinj Celzija. Tam je treba ob koncu zime mehansko uničiti vsaj nadzemne zelene dele naknadnih posevkov.
6. Spodobnost hranjenje kisika in drugih hranil v tleh v obliki lastne biomase. Vsa pomembnejša hranila za rastline so zaradi zimske zmanjšane mikrobiološke dejavnosti podvržena izpiranju v talnico in površinskemu odnašanju z erozijo zaradi pogostih jesenskih padavin. Poleg dušika padavine spirajo in odnašajo v podtalje tudi kalij, magnezij in žveplo. Dosevki so z vgradnjo hranil v lastno biomaso sposobni obvarovati rastline pred izgubo tudi tam, kjer je prisotnost glinenih delcev preskromna (izrazito lahka peščena tla) ali pa je reakcija tal (pH) prenizka (kisla tla) za učinkovito vezavo hranil na talnih delcih. Facelija v čisti setvi ali kot mešanica Agrosaat Vita 11 in ajda praviloma v čisti strniščni setvi so sposobni shraniti večje količine fosforja. Facelija shranjuje in varuje pred izpiranjem organski fosfor. Posevki čiste ajde so sposobni zajeti anorganski fosfor iz globljih plasti tal zaradi globokih korenin ter ga shraniti za rodnost in rast rastlin, ki jima sledijo v kolobarju. Ne smemo zanemariti tudi »herbicidne« vrednosti ajde, ki preprečuje rast večine poletnih semenskih plevelov na obdelanih strniščih. Tudi druge rastline iz vmesnih dosevkov imajo sposobnost razvoja simbioze s talnimi glivami, ki zagotavljajo boljšo oskrbo s fosfati kulturam, ki sledijo.
7. Varovanje tal pred erozijo (vodno, vetrno) prek zime, povečanje vsebnosti humusa in varovanje talnih organizmov. Rastline, ki ostanejo zelene preko zime, vežejo hranila prav do pomladi. Mešanice iz kombinacije žita in metuljnic (npr. nova prezimna mešanica Agrosaat Vita 13) iz kosne rži in ozimne grašice skrbi za trajno ozelenitev tal preko zime in obilen zgoden pridelek biomase za krmo goveda (najzgodnejšo silažo) ali za hiter pridelek biomase za bioplinsko napravo. Grašica kot metuljnica v zgodnjem pomladanskem času v tleh intenzivno skladišči organski dušik iz zraka. Takšne mešanice za zimske ozelenitve so primerne tudi za pozne setve do sredine oktobra po spravilu silažne koruze ali koruze za zrnje, so pa lahko tudi odličen predposevek pred koruzo v naslednjem letu. Z velikimi in zgodnjimi pridelki suhe snovi so lahko učinkovite prehodne rešitve za krmo goveda srednje kakovosti, razmeroma bogate s surovimi beljakovinami. Podoben prezimni dosevek je tudi krmna ogrščica, ki je bila v preteklosti zanimiva beljakovinska jesenska krma do prvega snega, v zadnjih letih pa je zaradi subvencijskih podpor lokalna sorta starška zelo pogost, vendar ne najboljši prezimni dosevek na poljedelskih kmetijah.
8. Naloga cvetočih neprezimnih dosevkov je v jesenskem času pred prvo pozebo seveda tudi lep videz kmetijskih površin v povezavi z zagotavljanjem jesenske paše za čebele in druge koristne insekte (ajda, facelija, detelje ipd.). Dosevki, ki jih vključujemo v kolobar, ne prispevajo le k zgoraj naštetim prednostim za rodovitnost tal in rastline. Z njimi pozitivno vplivamo in spodbujamo življenje koristnih organizmov (deževniki, glive ipd.) in mikroorganizmov v tleh za trajno rodnost tal.
Vmesni dosevki niso le strošek, ampak so nujnost za trajno zagotavljanje velikih in zdravih pridelkov hrane.