Nastavitev priključkov za košnjo
Za pripravo visokokakovostne voluminozne krme s travnikov in njiv je poleg pravočasne košnje krmnih rastlin v primerni razvojni fazi pomembna tudi skrb za čim manjšo onesnaženost krme z zemljo. Ta omogoča razvoj neželenih klostridijev, ki negativno vplivajo na procese pri siliranju. Večina kmetij je v današnjem času opremljena s primerno in učinkovito tehniko za spravilo, tako da ta ne sodi med vzroke. Poglavitna težava je v pravilni nastavitvi in uporabi priključkov. Zato bomo tokrat v članku opozorili na nekaj kritičnih točk, na katere je treba posebej paziti pred začetkom spravila krme.
Košnja
Optimalna višina košnje je pri sedmih centimetrih. Vsak centimeter manj namreč povečuje verjetnost, da pride do onesnaženja krme ter posledično do zmanjšanja kakovosti krme. Nižja višina tudi negativno vpliva na obraščanje in trpežnost travne ruše. Višja košnja ni priporočljiva, saj nima posebnih pozitivnih učinkov, poleg tega pa večinoma vodi k povečanju poljskih izgub. S primerno višino strnike omogočimo pokošeni zeleni masi, da se začne takoj po košnji enakomerno in hitro sušiti. Višina strnike je pomembna predvsem pri kosilnicah, ki so opremljene z gnetilniki in s sistemi za široko odlaganje redi zaradi boljšega kroženja zraka in hitrejšega odstranjevanja vlage iz območja krme.
Pri diskastih kosilnicah višino košnje uravnavamo s posebnimi drsnimi ploščami, ki jih namestimo pod kosilni greben. Te so na voljo v togi izvedbi (v večini primerov se privarijo) in v nastavljivi izvedbi, pri kateri je možno preko posebnih ploščic na zadnjem delu grebena nastavljati višino košnje (privita izvedba).
Pri bobnastih kosilnicah nastavimo višino košnje z dodajanjem oziroma odvzemanjem distančnih obročkov ali z dviganjem oziroma s spuščanjem dvojnega dna. Ob predpostavki, da imamo sorazmerno dober sklop (primerno gosto travno rušo) in da zasledujemo višino košnje pri sedmih centimetrih, lahko pričakujemo, da ustvari strnika pod kosilnico preprogo iz zelene mase v debelini 1,5 do 2 centimetra. Zato je dobro, da nastavimo kosilnico na trdni in ravni podlagi (beton, asfalt ipd.), pri čemer naj bodo noži od 4 do 5 centimetrov oddaljeni od tal.
Pri kosilnicah s sredinskim vpetjem in možnostjo hidravlične nastavitve delovnega pritiska grebena na tla je priporočljivo, da jo dodatno obremenimo s 60 do 70 kilogrami. S tem omogočimo kosilnemu grebenu enakomerno košnjo in prilagajanje neravninam na površini pri delovni hitrosti do 12 km/h.
Obračanje
Dobra delovna praksa pri ravnanju s krmo je osnova za enakomerno in čisto pobiranje krme. Zato moramo uskladiti in umeriti tudi njeno obračanje in zgrabljanje. Ob nastavitvi obračalnika moramo biti pozorni na obračalne roglje, ki naj bi bili oddaljeni od tal od 3 do 4 centimetre. Da lahko nastavimo vrtavkasti obračalnik na želeno delovno višino pa je pomembna odgovarjajoča višina košnje – sedem centimetrov. Nove generacije vrtavkastih obračalnikov ne potrebujejo posebne nastavitve delovnega kota obračalnih rogljev, saj so že tovarniško nastavljeni na 90 stopinj v smeri obračalne roke. Če nastavimo obračalne roglje bolj naprej, to privede do prevelike delovne širine obračalnika. Nastavitev bolj nazaj pa vodi v oblikovanje zgrabkov ob trošenju. Prilagoditev delovnega kota vrtavk v smeri vožnje ob zmerni količini zelene mase in primerni višin košnje med 6 in 8 centimetri ni potrebna. Enakomerno pobiranje in trošenje sta možna samo pri vozni hitrosti do 7 km/h. Pri večjih delovnih hitrostih se količina krme, ki jo zagrabi en obračalni rogelj, poveča, kar lahko vidimo v slabšem raztrosu in neenakomernem sušenju krme – zelenih šopih krme.
Zgrabljanje
Nastavitev zgrabljalnika je ob pomoči podpornih koles in tritočkovne poteznice na traktorju sorazmerno enostavna. Z naraščajočo delovno širino in zato večjim premerom vrtavk se verjetnost, da ob zgrabljanju pride do onesnaženja krme, povečuje. Pri tem se v večini primerov pojavljata dve napaki:
1. Zgrabljalnik je nastavljen na prenizko delovno višino (0 do 1 centimeter), kar vodi v onesnaženje krme. Delovna višina naj bi znašala med 2,5 in 3 centimetri. Da pa bi bilo grabljenje enakomernejše po celotni površini, je priporočljivo delovno višino vrtavke znižati v pogledu prečno na smer vožnje za 1 do 1,5 centimetra proti zgrabku.
2. Pre visoka vrtilna frekvenca vrtavke , ki vpliva na slabšo strukturo in videz zgrabka. Krma zaradi višje hitrosti kasneje zapusti zgrabljalne roglje kar negativno vpliva na obliko zgrabka. Istočasno pa se tudi bilke ne odlagajo prečno na smer vožnje, ampak v vzdolžni smeri, kar ima za posledico podaljšanje rezi ob pobiranju s samonakladalno prikolico. Zato je priporočljivo, da se pri zgrabljanju omeji vrtilno frekvenco kardanske gredi na 450 vrtljajev na minuto.