Nadzemna kolerabica (Brassica oleracea v. gongylodes)
Kolerabica razvije cvetno steblo, visoko do enega metra. Na njem se razvijejo rumeni cvetovi, ki so dvospolni, vendar zaradi oblike cveta samooprašitev ni možna. Iz cveta se razvije plod – lusk s semeni. Semena so okrogla, premera 1–2 mm, rjave, sive do črne barve.
Zahteve po toploti, vodi in svetlobi
Kolerabica zahteva zmerno toplo podnebje z dovolj zračne in talne vlage. Kali pri temperaturi nad 10 oC, vse do 35 oC. Optimalna temperatura vznika je 16–18 oC. Rastlina potrebuje za rast temperaturo najmanj 4 oC, optimalne temperature so med 16 in 20 oC, najvišje pa 25 oC. Pri prenizkih temperaturah lahko kolerabica jarovizira in rastline pred oblikovanjem gomolja poženejo v cvet. Sodobne sorte in hibridi so bolj odporni na jarovizacijo pri nizkih temperaturah in ne odganjajo v cvet, četudi rastlino izpostavimo nizkim temperaturam. Brez resnih poškodb prenesejo tudi temperature pod ničlo. Poleg zmernih temperatur potrebuje kolerabica zmerno osvetlitev, ki jo dosežemo z zasnovo na zmerno osončenih legah in pravilnimi sadilnimi razdaljami.
Kolerabica zahteva enakomerno oskrbo z vodo ves čas rasti. Posebno je občutljiva na pomanjkanje vlage v tleh v času razvoja gomolja. Ob velikem pomanjkanju začno gomolji pokati, kar se zgodi tudi ob močnem deževju ali namakanju po sušnem obdobju. Nihanja v količini vlage lahko povzročijo olesenelost oziroma nitkavost gomolja, kar mu zmanjša uporabno vrednost. Optimalna vlažnost tal za razvoj gomoljev je pri 65 % kapacitete tal za vodo.
Tla, gnojenje in kolobar
Kolerabico lahko pridelujemo vse od marca do pozne jeseni. Za zgodnjo pridelavo izberemo lažja, bolj zračna in topla tla, kjer pričakujemo zgodnejši pridelek kot na težkih tleh. Za poletno pridelovanje so pa primernejša srednje težka humusna tla, ki dobro zadržujejo vodo, pa so kljub temu prepustna za odcedno vodo. Optimalna pH-vrednost tal je od 6,5 do 7,5, pri bolj kisli reakciji lahko nastanejo resne težave z golšavostjo kapusnic.
Na istem zemljišču lahko kolerabico pridelujemo po treh do štirih letih. Glede na kratek čas rasti (35–50 dni) gnojenje s hlevskim gnojem neposredno pred presajanjem skoraj nima vpliva na njeno vegetacijo, zato jo običajno sadimo na drugo poljino. Predhodni kolobarni členi so lahko vse vrste zelenjave, razen kapusnic in križnic. Kolerabica je dober predhodni kolobarni člen za večino zelenjavnih vrst. Za izkoriščanje svojega pridelovalnega potenciala potrebuje veliko hranil, dostopnih v kratkem času. Za pričakovan pridelek 30 t/ha je potrebno srednje založena tla pognojiti s takšnimi količinami hranil:
– 150–180 kg N,
– 40–50 kg P2O5,
– 170–190 kg K2O,
– 20 kg MgO,
– 85 kg CaO.
Zaradi že omenjene kratke vegetacije pognojimo kolerabico z večino hranil že tik pred presajanjem. Samo polovico dušika prihranimo za dognojevanje, ki ga opravimo po 2 do 3 tednih po presajanju. Tedaj običajno pognojimo s kalcijevim nitratom, ki blagodejno vpliva na kakovost gomolja, njegovo trdnost in odpornost na pokanje.
Setev in presajanje
Kolerabico zasnujemo prek vzgoje sadik, ki jih s koreninsko grudo vzgajamo v gojitvenih platojih s 104 celicami. Sejemo lahko že konec januarja, kjer rastline po šestih tednih (v začetku marca) lahko že presajamo na končno mesto – na prosto ali v rastlinjake. Kolerabico po setvi izpostavimo že opisanemu temperaturnemu režimu. Ves čas gojenja sadik jo primerno zalivamo in po potrebi dognojujemo. Sejemo jo do enega centimetra globoko in prekrijemo z vermikulitom za enakomernejši vznik.
Presajamo jo od začetka marca (v osrednji Sloveniji) do konca avgusta na sadilne razdalje 35 x 35 cm in posadimo sedem ali osem sadik na kvadratni meter. Običajno pridelavo zasnujemo na zastirni foliji, ki je spomladi črna, poleti pa črno-bela, z belo stranjo obrnjeno navzgor. Zlasti zgodnjespomladansko pridelavo zasnujemo na črni foliji, ki dodatno pospešuje segrevanje tal in s tem pospeši začetno rast rastlin. Kolerabico presajamo terminsko glede na zmožnost prodaje. Tržno zreli gomolji namreč ne čakajo na njivi in jih je potrebno čimhitreje pobrati ter prodati.
Oskrba in spravilo
Po presajanju spremljamo posevek in njegovo zdravstveno stanje ter po potrebi uporabimo sredstva za varstvo rastlin. Prav tako sproti zatiramo plevelne rastline. Spomladansko pridelavo lahko pokrijemo z vlaknasto tkanino za hitrejšo rast in preprečevanje jarovizacije. Za pridelovanje kakovostnih gomoljev jo redno namakamo, po možnosti z razpršilci, ter dognojujemo s kalcijevim nitratom.
Kolerabico pobiramo, ko razvije tehnološko zrele gomolje. To je tedaj, ko so gomolji premera 5–7 cm za svežo porabo in 10–15 cm pri prodaji predelovalni industriji. Zgodnje pridelke pobiramo in prodajamo skupaj z listi, v poletnem terminu pogosto samo gomolje. Ob spravilu pozorno ravnamo z gomolji, s čimer preprečimo morebitne poškodbe. Po pobiranju je potrebno gomolje čimhitreje ohladiti na 0 do 1 oC, da listi ne začno veneti, prav tako je potrebna relativna zračna vlaga v skladišču okoli 97 %. Z listi lahko skladiščimo kolerabico največ tri tedne, brez listov pa tudi več mesecev.