Molznice obožujejo sladko
Pri molznicah ni nič samoumevno. Dober pedigre in odlična genetika so temelj za uspešno proizvodnjo. Pozitivna kombinacija genov v povezavi s premišljeno pripravljenim krmnim obrokom daje dobre proizvodne rezultate. Več truda in znanja vložimo v pripravo krme, bolje se to izrazi v dobri proizvodnji. Kakor krmimo svoje molznice, tako tudi molzemo. Velikokrat rejci krmijo po vseh priporočilih, po tabelah, po vseh predpisih, pa vendar kljub vsemu molznice ne zaužijejo priporočenih količin krme. V teh primerih delujeta dva osnovna razloga:
– težava v zdravstvenem stanju molznic ali
– slabe organoleptične lastnosti (vonj, okus, barva), kar preprečuje normalno zauživanje krme.
V takšnih primerih je še posebno smiselno dodajati melaso ali pesne rezance. Ker da je melasa sladka, se uporablja kot korekcija okusa ob mnogih krmilih, hkrati pa ima izjemen pozitiven učinek na metabolične procese, sintezo beljakovin in na proizvodnjo mleka. Za dobre rezultate pri prireji molznic moramo dobro poznati osnove krmljenja in potrebe po hranilih, ki jih imajo čreda in posamezne živali, prilagoditi moramo krmljenje in tehnologijo reje glede na obdobje laktacije, ustrezno krmiti glede na pasmo in plemenske vrednosti molznic, v predporodnem obdobju in po telitvi molznicam zagotoviti najboljšo krmo. Vsa krma mora biti kakovostna in higiensko neoporečna, vsebovati mora hranila, ki jih molznice potrebujejo, živali morajo imeti ustrezne bivalne razmere (zračni in osvetljeni hlevi, zadostno število ležišč).
Kaj je melasa
Melasa v krmnem obroku predstavlja dodatek h krmnemu obroku molznic. Nastane pa kot soproizvod v tekoči obliki s 40–50 % sladkorja pri proizvodnji rafiniranega sladkorja iz sladkorne pese. Nekateri rejci še zmeraj ne cenijo dovolj vseh pozitivnih učinkov melase pri proizvodnji mleka in ugodnih metaboličnih učinkov v vampu molznic. Melasa je tudi vezivo pri peletiranju močne krme.
Melasa je v bistvu sirup iz sladkorne pese. Je gost, viskozen ostanek pri predelavi sladkorne pese v sladkor. Iz 100 kg sladkorne pese v povprečju dobijo približno 3 kg melase. Zadrži tisto količino sladkorja, ki se pri tehnološkem postopku ni mogla izločiti. Največji del melase uporabljajo za proizvodnjo alkohola in kvasa, za prehrano živali pa približno 10 % in vsebuje 80 % suhe snovi, v kateri je 45–50 % saharoze, ima sladek okus in vsebuje okoli 9 % beljakovin. Največji del dušika v melasi je v amidni in nitratni obliki. Zato beljakovine iz melase nimajo esencialnih aminokislin. Pepela je 9 %, relativno bogata je s Ca, 0,2 %, K, 0,4 %, Na, 0,7 %, in Cl, 0,6 %. Pepel vsebuje veliko mikroelementov. Melasa vsebuje tudi vitamine skupine B, riboflavin, niacin, pantotensko kislino in holin. Teh je bistveno več kot v pesnih rezancih.
Vsebuje tudi kobalt. Zaloge kobalta v organizmu v jetrih, ledvicah, vranici, trebušni slinavki in priželjcu so temelj za normalen razvoj eritrocitov, ker je sestavni del cianokobalamina. Pospešuje tudi rast in metabolizem vampove mikroflore pri prežvekovalcih. Če jim ga primanjkuje, mikroorganizmi v vampu ne morejo sintetizirati vitamina B12. Pri govedu se klinični znaki pomanjkanja kobalta pokažejo kasneje, kar opazimo kot apatijo, solzenje, neješčnost, alotriafagijo, anemijo, poleg tega pa še lenobno prežvekovanje in atonijo predželodcev. Veliko kobalta je v kvasu, melasi, detelji, oljnih pogačah, pesi in pesnem perju. Melaso krmimo govedu največ do 2 kilograma na dan in jo uporabljamo kot korekcijo drugih hranil.
Kdaj je najbolj priporočljivo dodajati melaso?
Zaradi visokega deleža sladkorja, tudi do 42 %, se priporoča glede na preostalo močno krmo dodajati do 3 % melase glede na delež drugih krmil, in to po telitvi, prav tako pa tudi kot osnovo za starter za teleta. V fazi presuševanja, vsaj mesec dni pred telitvijo, pa je nujno treba prenehati krmiti melaso zaradi visokih količin kalija, ki lahko povzročijo poporodne pareze pri molznicah.
Melaso je priporočljivo dodajati v krmne obroke, še posebno v krmne obroke, v katerih je vključena travna silaža.
Visoko produktivne molznice v proizvodnji mleka zahtevajo povečano količino energije: v tem primeru rejci najpogosteje uporabijo močno krmo v obliki koncentrata, z manj voluminozne krme in manjšim deležem vlaknine, to pa zelo podraži proizvodnjo.
Razgradnja sladkorjev
Z razgradnjo enostavnih sladkorjev v vampu se mikroorganizmi oskrbujejo s potrebno energijo za delovanje. Ta jim je potrebna za razgradnjo in sintezo beljakovin, ki so odgovorne za proizvodnjo mleka. Dr. Grbeš pravi: »Molznice vnašajo hrano v telo, mikroorganizmi v vampu pa jo jedo.« Melasa pozitivno učinkuje na razvoj in aktivnost zaželenih mikroorganizmov v vampu, ker jim zagotavlja potrebno energijo. Ti dobri mikroorganizmi so mlečnokislinske bakterije, ki proizvajajo mlečno kislino.
Dokazano je, da imajo molznice rade sladko krmo. Z dodajanjem melase v krmni obrok se preprečuje prebiranje krmnih komponent v krmnem obroku pri zauživanju krme, s tem se nekako tudi prepričamo, da molznice zaužijejo krmni obrok, ki je pripravljen zanje. Ješčnost krmnega obroka se po raziskavah sodeč poveča tudi do 1,4 kg/dan, to pa nam lahko prinese tudi do 1,9 kg mleka več na dan.