Kritične točke za obvladovanje aflatoksinov v krmi prežvekovalcev
Kritične točke v verigi krme so, ko se za dovolj časa vzpostavijo razmere za razvoj gliv, ki oblikujejo aflatoksine. To je vlaga krme nad trinajst odstotkov, zračna vlaga prek 70 odstotkov in temperatura, višja od petnajst stopinj. Višje ko je odstopanje od te meje, hitrejši so kvarni procesi in večja je količina oblikovanih aflatoksinov. Optimum za razvoj gliv iz rodu Aspergillus je seveda precej višji od postavljenega praga (več kot 18 odstotkov vlage v materialu, več kot 85 odstotkov zračne vlage in temperatura 25–35 oC). Pri nas glive iz rodu Aspergillus velik del leta nimajo dobrih razmer za razvoj.
1. Industrija krmil
Od podjetij, ki proizvajajo krmila, pričakujemo, da ob nabavi surovin pridobijo certifikate glede vsebnosti mikotoksinov, da pred in med skladiščenjem v silosih sistematično jemljejo vzorce za določanje vsebnosti mikotoksinov in da vzorčijo sistematično tudi pri končnem pakiranju krmil (izvajanje zahtev zakonodaje). Kritična točka je kupovanje manjvrednih surovin (npr. tudi več let stara koruza) po nizki ceni, za katere se ve, da so do neke stopnje obremenjene z mikotoksini. Zastavlja se vprašanje poslovne morale in poslovnega tveganja, ko manjvredne surovine v določenem deležu primešajo polnovrednim surovinam. Zgodijo se lahko napake v določitvah razmerij med manjvrednimi in polnovrednimi surovinami. Gospodarska kriza prinaša povečan obseg tveganih poslovnih praks. Kritična točka so zastareli stroji za manipulacijo pred dolgoročnim skladiščenjem, ki povzročajo veliko poškodb na zrnju, in tehnično zastarela oprema za spremljanje mikroklime v silosih. Pri računalniško vodenih sodobnih silosih izvajamo sprotno analizo notranjih in zunanjih temperatur, vlage in sestave nekaterih plinov. Ob neustrezni kombinaciji parametrov se sprožita preventivni alarm in uravnavanje temperature z uvajanjem hladnega zraka. Ker je vsebnost mikotoksinov izredno variabilna, bi bilo potrebno opraviti analizo vsebnosti vsaj na vsakih deset do petnajst ton zrnja, ki ga dajemo v silos, v proces skladiščenja, in enako na vsakih deset do petnajst ton proizvedenih pakiranih krmil (izvajanje standardov kakovosti).
2. Tržna in skladiščna logistika krmil
Glede na sistema dela v vele- in maloprodajni mreži trgovin v Sloveniji obstajajo dokaj majhne možnosti za hiter razvoj plesni med procesi prevoza in začasnega skladiščenja ne glede na sistem dela (običajne večslojne papirnate vreče, odprte jumbovreče, sistem prevoza in dostave s cisternami). Hiter razvoj gliv v času prevoza navadno ni možen, če le substrat ne pridobi še več vlage (npr. omočenje vreč med prevozom). Na manjših kmetijah krmila v vrečah večkrat skladiščijo v prostorih s previsoko zračno vlago ali v prostorih z zelo velikimi nihanji temperature, kar pripelje do mikrokondenzacijskih procesov (na primer prenašanje pozimi iz prostora, kjer zmrzuje, v prostore, ki so ogreti). Če vreče v neprimernih razmerah skladiščimo več kot mesec dni, je povečana nevarnost za kvarne procese in nastanek aflatoksinov, ker so trosi v substratu vedno prisotni (vsaj pet do sto na gram).
3. Priprava krme za prežvekovalce na kmetijah
Ocenjujemo, da so pri pripravi krme na kmetijah najbolj kritične točke neustrezno skladiščenje koruznega zrnja, neustrezno spremljanje stanja med skladiščenjem ter pomanjkljiva tehnična usposobljenost za kakovostno sušenje.
Glede potencialnega vira aflatoksinov v prehrani goveda lahko rečemo, da največjo nevarnost predstavljajo neustrezno skladiščena koruza in žita, tropine (soja, ogrščica, bučna prga), sirek, bistveno manj pomemben vir pa so koruzna silaža ter travna silaža ali seno. Glive proizvajalke aflatoksinov se lahko razvijajo prav pri vseh vrstah krme. Razvoj vrst rodu Aspergillus je možen v koruzni silaži. V glavnem se vrste, ki so nevarne, razvijajo površinsko v silosih z obsežnimi kvarnimi procesi, ki so posledica neprimerne stopnje sušine, kjer tlačenje ni bilo dovolj temeljito (preveč suha silaža), in v silosih s povečanimi aerobni procesi v toplem delu leta zaradi nesorazmerja med odvzemno ploskvijo in živalsko porabo krme. V ustrezno pripravljeni koruzni silaži ni pričakovati pojava aflatoksinov, še manj pa v travni silaži. Tisto kar velikokrat opazimo kot zeleno plesen, niso glive rodu Aspergillus, temveč glive rodu Penicillium (npr. P. roqueforti), katerih toksini so manj problematični, ker so laže razgradljivi v prebavnem traktu živali. Pri travni silaži, fermentirani v balah, obvitih s plastično folijo, so pojavi aflatoksinov po podatkih iz literature zelo redki. Tam so lahko večja težava nekatere bakterije, ki usmerijo vretje v napačno smer, posebej pri poškodovanih balah.
Pojav gliv rodu Aspergillus v senu je značilen za seno, v katerem so se večkrat začeli procesi mikropregrevanja (sprva počrnelo, pozneje belo). Takšni procesi se dogajajo na senikih, kamor smo spravili seno s preveč visoko vlago (po večkratnem sušenju), ali pa imamo mikrootočke, kjer prihaja do zamakanja. Povečane možnosti so tudi v velikih balah sena, ki ostanejo na travnikih vse leto ali dalj in so izpostavljene neugodnim vremenskim razmeram.
V pokvarjenem senu in silaži se v velikem obsegu razvije vrsta A. fumigatus, ki ne oblikuje aflatoksinov, temveč nekatere druge toksine (npr. gliotoksin). Ta gliva ogroža zdravje ljudi, saj povzroča obolenja respiratornega sistema (poklicne bolezni živinorejcev).
Pogosto so majhni pridelovalci premalo kritični glede kakovosti krme. Ti pogosto nadaljujejo s krmljenjem kljub dobro opaznim znakom kvarnih procesov, ne da bi se zavedali možnosti prehoda aflatoksinov v končne izdelke. Ukrepajo šele, ko se pokažejo občutne motnje pri živalih. Res je tudi, da strokovnjaki pogosto trdijo, da vedno ni možno dokazati tesne povezave med vizualno opaznimi kvarnimi procesi in povečano vsebnostjo aflatoksinov. Povečane vsebnosti so možne tudi pri krmi, ki ne kaže očitnih znakov kvarnih procesov, nima spremenjenega vonja in plesnivost na zunaj ni vidna.
Pomembna kritična točka so težke razmere ob spravilu koruze jeseni in pretirano hitenje pri sušenju s pomočjo priročnih terenskih sušilnih naprav. Pri teh postopkih je vlažnost zrnja neizenačena, oprema za določanje vlažnosti ni natančna in pri prehodu zrnja v skladišče ima to previsoko temperaturo. Ob ohlajanju pride do kondenzacijskih procesov, ki lahko dvignejo vlago nad mejo štirinajst odstotkov. Po daljšem skladiščenju in dvigu temperature se v betonskih skladiščih lahko začnejo razvijati plesni. Ena od težav je tudi velik delež primesi (manj kakovostno delo kombajnov), kjer se glive razvijajo še hitreje kot na zrnju.
Pomemben dejavnik varnosti je tudi cena analiz za ugotavljanje koncentracije mikotoksinov. Visoka cena analiz odvrača živinorejce, da bi dali krmo analizirati, kadar opazijo začetek procesov kvarjenja. Kaže se potreba po ponujanju enostavnih hitrih testov (zgolj indikacija preseženih vrednosti) in po izobraževanju živinorejcev glede načina njihove uporabe.
4. Velika živinorejska podjetja
Velika živinorejska podjetja imajo vpeljane postopke sistematičnega nadzora vsebnosti mikotoksinov, ker se dobro zavedajo njihovih vplivov na proizvodnost živali. Uporabljajo prehranske dodatke za vezavo mikotoksinov ali pa nabavljajo krmila, ki te dodatke že vsebujejo. S tem si želijo zagotoviti dodatno varnost. Dodatki lahko v veliki meri zmanjšajo učinke mikotoksinov, vendar ne v celoti, kadar je v krmi visoka vsebnost teh snovi. Kot kritično točko v podjetjih bi lahko označili malomarnosti pri dolgotrajnem skladiščenju v neustreznih razmerah in tehnične pomanjkljivosti v silosih, transportnih elementih za krmila in v različnih tipih krmilnikov. Pri silosih za krmila je težava v tem, da pogosto niso izolirani (procesi kondenzacije, zmrzovanje), kar povzroča nastanek mikrojeder s kvarnimi procesi. Kepe pokvarjenih krmil se potem ustavljajo v različnih delih transporterjev in pri pomanjkljivem vzdrževanju nastanejo trajna žarišča gliv. Manjša pomanjkljivost je splošna higiena pri odstranjevanju nezaužite krme. Zaradi pomanjkanja delovne sile te krme ne odstranijo dovolj temeljito in pogosto ter jo presipajo z novo. Pri dovolj visoki temperaturi se začnejo kvarni procesi v spodnjih neodstranjenih plasteh, ki se zmešajo z novo krmo.
Sklep
Povečane vsebnosti aflatoksina v mleku so občasno možne, če udeleženci v verigi priprave krme in krmil za prežvekovalce storijo strokovne napake, bodisi zaradi pomanjkanja strokovnega znanja ali zaradi malomarnosti. Kritičnih točk, kjer lahko pride do napak, je veliko. Smernice dobre prakse v primarni pridelavi krme (skladno tudi z direktivo ES 183/2005) bi bilo potrebno dopolniti še z natančnimi tehničnimi navodili za ravnanje z zrnjem, silažo in senom ter z nekaterimi praktičnimi navodili za spremljanje parametrov v krmi v različnih procesnih stopnjah. Potrebno je povečati število opravljenih analiz in občutno znižati cene analiz.
(Članek v celoti si lahko preberete v tiskanem izvodu Glas dežele ali pdf-verziji – naročila sprejemamo na urednistov@glasdezele.si)