Koruza – zrnje ali silaža
Pri nas večina kmetov prideluje koruzo za potrebe prehrane za živali na lastnih kmetijah, je pa koruza tudi tržna poljščina. Zaradi ukrepov kmetijske politike obseg pridelave ostaja več ali manj na istih hektarjih, saj kmete k temu zavezuje kolobar. Koruzo na mnogih območjih pridelujejo predvsem za prehrano ljudi, pri nas pa za prehrano živali, industrijsko predelavo in za predelavo v razna goriva. Iz koruze lahko naredimo številne izdelke, le redko pa jo lahko nadomestimo z drugo rastlino. V Sloveniji s koruzo na preprost in poceni način pridelamo največjo količino energije na površinsko enoto. Večino pridelka koruze porabimo neposredno v prehrani živali, manj za prodajo na trgu. Pridelava koruze je odvisna od smernic v živinoreji, predvsem od stanja v govedoreji. Značilna je tudi nizka delovna intenzivnost v primerjavi s pridelavo pšenice in krompirja, saj je delež stroška dela v skupnih stroških pri koruzi najmanjši.
Kako se odločamo za setev
Pri odločitvi za setev koruze je potrebno upoštevati rastne razmere pridelovanja, tip tal, dolžino rastne dobe koruze (je gensko pogojena in nanjo vplivajo toplotne razmere posameznega pridelovalnega območja), primerno pripravljena tla, rok setve (temperatura tal mora biti najmanj 8 °C), način uporabe pridelka koruze (zrnje ali silaža), agronomske lastnosti koruze (zrelostni razred), uporabo kakovostnega semena, gostoto setve, varstvo pred škodljivci in pleveli, odpornost na bolezni. Vedeti je potrebno, da koruza ne spada na vse tipe tal. Najbolj ji odgovarja globoki černozem, ki omogoča sprejetje 500–600 mm padavin. Zelo primerne so tudi združbe rjavih tal, ki morajo biti zračne in strukturne z dvema do štirimi odstotki humusa (organske snovi). Velike težave lahko nastanejo, če so tla preplitva in je podtalnica pregloboko. Še ugodna tla so tudi ilovnata tla na apnencih in dolomitih, na laporjih in peščenjakih, barjanska tla. Manj ugodne pa so njive na glinastih in ilovnatih tleh v dolinskih depresijah, kjer je slabo odtekanje vode in majhna zračnost. Obvezen pogoj za uspešno pridelovanje koruze sta kislost tal (pH), ki mora biti med 5 in 8, in založenost tal s hranili, ki vpliva na rastno dobo koruze.
Za kateri hibrid se bomo odločili
Objavljena je opisna sortna lista za koruzo, kjer so zelo uporabni podatki o hibridih koruze. Uporaba v Sloveniji je od najbolj zgodnih (zrelostni razredi 200) do najpoznejših hibridov (zrelostni razredi 500–700), saj imamo zelo razgibano podnebje, prav tako tudi različne tipe tal. Zgodnejše hibride sejemo v severovzhodni Sloveniji, poznejše na Primorskem. Osnovna merila za izbor hibridov so rastne razmere pridelovalnega območja, načini rabe pridelka, agronomske lastnosti hibrida. Izbrati je potrebno hibride s primerno dolžino rastne dobe (ustreznim zrelostnim razredom). Sama izbira hibrida koruze za setev je odvisna tudi od usmeritve kmetije. Ker se želimo izogniti višjim stroškom sušenja, uporabimo zgodnejše zrelostne hibridov z zrnjem v tipu zobanke. Če namenjamo pridelek zrnja prodaji na trgu, je treba upoštevati, da je v zadnjem času cena zrnja poltrdink višja od cene zrnja zobank. Ob pridelovanju koruze za silažo (cela rastlina) je potrebno izbrati hibride, ki dosežejo primerno zrelost za siliranje še pred jesensko slano. Zaradi razporeditve delovnih opravil ob spravilu je na daljše časovno obdobje primerneje pridelovati več hibridov z različno rastno dobo kot le enega samega. Seveda pa ob odločitvi o izboru hibrida koruze za setev na naših površinah upoštevamo tip zrnja (trdinka–zobanka), dolžino rastne dobe, višino rastlin, odpornost proti lomu, poleganju rastlin, boleznim storža, proti bulavi sneti, boleznim listov, koruzni vešči in molju, odpornost proti stresnim dejavnikom okolja ter potencialu za višino pridelka. Daleč najpomembnejše so lastne izkušnje, ki pa so velikokrat precej »drage«.
Prav tako pomembna je tudi gostota posevka, pri kateri dosežemo največje pridelke zrnja oziroma energije na površinsko enoto. Ta je odvisna od genskih lastnosti hibrida, količine in razporeditve padavin (na kar ne moremo vplivati) v rastni dobi, od vodno-zračnega režima tal in seveda oskrbe rastlin z zadostnimi količinami hranil.
Preglednica: Priporočene gostote posevkov koruze glede na zrelostni razred in vodno-zračni
režim v tleh ob spravilu (število rastlin/m²)
| Zrelostni razred | Suhe rastne razmere | Ugodna oskrba z vodo | ||
| zrnje | silaža | zrnje | silaža | |
| 220–270 | 8,9–9,0 | 8,5–9,5 | 9,5–10,5 | 9,5–10,5 |
| 270–330 | 7,5–8,5 | 8,0–9,0 | 9,0–10,0 | 9,0–10,0 |
| 330–370 | 7,8–8,0 | 7,5–8,5 | 8,0–9,0 | 8,0–9,0 |
| 370–410 | 6,5–7,0 | 7,0–8,0 | 7,5–8,5 | 7,5–8,5 |
| 410–450 | 6,0–7,0 | 7,0–7,5 | 7,0–8,0 | 7,0–8,0 |
| 450–490 | 6,0–6,5 | 6,5–7,0 | 7,0–7,5 | 7,0 – 7,5 |
| 490 – 550 | 5,5–6,0 | 6,0–7,0 | 6,5–7,0 | 6,5–7,0 |
Za nižje vrednosti se odločamo ob slabši oskrbi s hranili ob manj intenzivnem gnojenju, slabšem vodno-zračnem režimu v tleh, pozni setvi, če so hibridi manj odporni proti lomu, poleganju rastlin, koruzni progavosti. Pri pridelovanju koruze je izbira ustreznega hibrida eden odločujočih dejavnikov za količino pridelka in čas dozorevanja. Prepozni hibridi niso priporočljivi, ker dajo slabši in bolj vlažen pridelek kot srednje pozni. Največji pridelek zrnja in škrobnih enot dajejo hibridi zrelostnih razredov od FAO 240 do FAO 390.
Količina potrebnega semena za hektar posejane koruze je, v odvisnosti od zrelostnega razreda hibrida in namena uporabe, v razponu od 75.000 do 120.000 semen. Obstajajo pa za vsak hibrid podatki o priporočeni gostoti. Okvirne vrednosti za FAO 100 so 95.000–110.000 rastlin na hektar, za FAO 200 so 90.000–105.000 rastlin na hektar, za FAO 300 so 85.000–95.000 rastlin na hektar, za FAO 400 so 75.000–85.000 rastlin na hektar. Za zgodnje spravilo zrnja priporočamo uporabo hibrida koruze zrelostnega razreda FAO do 230, za poznejše spravilo pa uporabo hibridov koruze zrelostnega razreda do 350. Poznejših hibridov koruze pri nas ne priporočamo, ker ne dozorijo pravočasno oziroma so prepozni za naše rastne razmere za pridelovanje zrnja.