Koruza in kolobar
Glede kolobarja koruza ni občutljiva, saj vemo, da jo lahko pridelujemo v monokulturi. Vendar je pri nas pridelovanje koruze v monokulturi omejeno ali prepovedano z Uredbo o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju, s Pravilnikom o integrirani pridelavi poljščin in s Pravilnikom o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča. Da bi se izognili težavam s koruznim hroščem in drugimi težavami v posevkih koruze, ki so povezane z monokulturno pridelavo, je torej zelo pomembna vzpostavitev kolobarja. Ustrezna sta dve- in triletni kolobar.
Dveletni kolobar: koruzo na isto površino sejemo vsako drugo leto. Pri tem ni potrebno uporabiti talnih insekticidov. Ta kolobar se je že uveljavil na območjih, kjer ne prevladuje intenzivna govedoreja. Takšen kolobar je pogost tudi na kmetijah v integrirani pridelavi poljščin, saj pridelovalci na ta način zadostijo zahtevam tehnoloških navodil glede kolobarjenja.
Triletni kolobar: koruzo na isto površino sejemo vsako tretje leto. V drugem letu pridelave koruze je potrebno uporabiti talni insekticid ali pa moramo v obeh letih pridelave koruze škropiti z insekticidom proti odraslim hroščem.
Na kmetijah, kjer je koruza na isti površini tri ali več let, je v zdajšnjih razmerah priporočljivo ob setvi v tla aplicirati insekticide, ki delujejo tako na ličinke koruznega hrošča kot na preostale talne škodljivce (npr. strune, sovke, švedsko mušico) ter hkrati spremljati pojav koruznega hrošča na teh površinah z uporabo rumenih lepljivih plošč. Pri setvi netretiranega semena lahko na mnogih površinah pričakujemo izpad pridelka, ki ga bodo povzročile strune, sovke, ličinke koruznega hrošča. Ukrepanje proti strunam in ličinkam koruznega hrošča je po vzniku posevka nemogoče (nimamo sredstev, težavna je aplikacija), gospodarska škoda pa je že povzročena. Poznejše zatiranje odraslih osebkov koruznega hrošča (po napovedi opazovalno-napovedovalne službe za varstvo rastlin) je teoretično možno tudi v Sloveniji, vendar praktično še neizvedljivo, saj za škropljenje koruze v avgustu nimamo ustreznih naprav. Ob neukrepanju za zmanjševanje populacij koruznega hrošča lahko pridelovalca v prihodnje prizadene ne le finančna kazen inšpekcijskih služb, ampak še pomembnejša »kazen v praksi«. Gospodarska škoda, ki jo bodo povzročile ličinke koruznega hrošča lahko pomeni nesmiselnost pridelave koruze na posameznih površinah, ker bodo izpadi pridelkov previsoki. Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da bi to za živinorejsko kmetijo pomenilo nekajletne gospodarske posledice. Proti koruznemu hrošču bomo najbolj učinkoviti, če bomo upoštevali najmanj dveletni kolobar. Uporabimo lahko talni insekticid force ali pa v času naleta odraslega koruznega hrošča (ko nam služba za napovedovanje to sporoči) škropimo koruzne rastline z registriranim sredstvom. Takrat je koruza precej visoka (od dva metra naprej) in je pri nas to skoraj nemogoče izvesti. Tretiranje iz zraka je v Sloveniji prepovedano, naprav, ko bi jih lahko tako visoko dvignili od tal, pa žal nimamo. Največ bomo naredili, če bomo upoštevali najmanj dveletni kolobar.
Če kupimo koruzo v tujini
Pri nas lahko sejemo hibride koruze, ki so na opisni sortni listi EU, kar pomeni, da imamo zelo veliko izbiro. Semenarske hiše, ki pri nas prodajajo hibride koruze, jih v glavnem pridelujejo v drugih državah in jih pri nas ponujajo na tržišču. Tudi sam kmet lahko uvozi koruzo iz druge države članice EU, koruza mora biti na opisni sortni listi EU in seme obdelano v skladu v predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji. To pomeni, da mora biti seme razkuženo proti boleznim in škodljivcem s takšno aktivno snovjo fitofarmacevtskega sredstva (FFS), ki je registrirano in kupljeno v Republiki Sloveniji. Pri tem so možne napake, ko kmetje premalo točno pogledajo, katera aktivna snov je na semenu. Pri nas velja, da lahko uporabljamo samo tista FFS, ki so registrirana in kupljena v Republiki Sloveniji.
In kako je z razkuževanjem doma? To lahko opravimo samo z napravami za razkuževanje in ob opravljenem »izpitu« za upravljanje s takšnimi napravami, kar na kratko pomeni, da kmetje tega smete početi, ker nimate naprav za tretiranje. Naj opozorim, da je mešalec za beton namenjen mešanju betona in ne nanašanju FFS na seme. Prav tako še vedno pri nas velja uredba, da je prepovedana setev tretiranega semena koruze in oljne ogrščice, obdelanega z aktivnimi snovmi tiametoksam, klotianidin in imidakloprid.
Kdaj sejemo koruzo
Setev je primerna, ko se tla nekoliko ogrejejo, da ne pride mlado koruzno seme v prehladna tla – temperatura tal bi naj bila vsaj 8 °C, tla pa morajo biti prej pripravljena do drobnogrudičaste strukture. V slabo pripravljenih tleh koruzno seme ne bo dobro kalilo, precej večja je možnost napada talnih škodljivcev in glive koruzne bulave sneti, ki preživijo v tleh tudi dve leti ali več in lahko okužijo mlado razvijajočo se koruzno rastlino.
Koruzo sejemo na medvrstno razdaljo 70 centimetrov, razdalja v vrsti pa je od enajst do šestnajst centimetrov, odvisno od zrelostnega razreda. Globina setve je od pet do šest centimetrov na lažjih tleh ter od tri do štiri centimetre na težjih tleh.
Vir: Čergan, Z., Koruza, Ljubljana, 2008