Konoplja – pridelava in predelava
Izdelki iz stebel in semen konoplje (Cannabis sativa L. var. sativa) so znani iz zgodovine starih civilizacij, zlasti vrvi in jadrovina so prispevali pri odkrivanju Novega sveta.
V nasprotju z velikim gospodarskim pomenom konoplje v preteklosti so dvajseto stoletje zaznamovala ekstremna razmišljanja in ukrepi proti gojenju konoplje. Zanetili so jih ameriški industrialci ob pomoči nasprotnikov drog in politikov, ki so se pri prepovedi gojenja konoplje v ZDA leta 1938 sklicevali na psihoaktivne snovi v marihuani (vršički in listi indijske konoplje, ki jih uporabljajo za kajenje) in hašišu (smola, ki jo izločajo ženski cvetovi indijske konoplje). Pravi vzrok za prepoved pa so bili velikanski dobički na račun poceni surovin, kot so bombaž, druge tropske predivnice in les ter poceni delovna sila v tretjem svetu.
Medtem ko so zahodne evropske države v drugi polovici dvajsetega stoletja sledile prepovedi pridelave konoplje, so v gospodarsko in kmetijsko manj razviti vzhodni Evropi še gojili konopljo za vlakna na tradicionalen način, a se je zaradi vse večje specializacije in industrializacije kmetijstva postopoma tudi tam zmanjšal obseg konoplje na njivah. Konec dvajsetega stoletja in v enaindvajsetem stoletju se je pretežen del izdelave tkanin in oblačil iz Evrope preselil v Azijo, razviti svet pa se sooča z brezposelnostjo in vrsto težav, ki nastajajo zaradi nje.
Za vlakna in seme so dovoljene sorte navadne konoplje z nizko vsebnostjo Δ9-THC.
Državam Evropske unije, ki so konec dvajsetega stoletja dekriminalizirale industrijsko konopljo, je sledila tudi Slovenija, kjer je od leta 1999 dovoljena setev predivne konoplje, vendar pod zakonskim nadzorom države. Za setev so dovoljene le sorte, ki v zgornji tretjini ženske ali dvospolne rastline vsebujejo manj kot 0,2 % psihoaktivnega delta-9-tetrahidrokanabinola (Δ9-THC).
Razlikovanje navadne konoplje od marihuane
Razlikovanje navadne industrijske (Cannabis sativa L. var. sativa) in indijske konoplje (Cannabis sativa L. var. indica) je zelo zahtevno in pravzaprav mogoče le z uporabo morfološke in hkrati kemične analize. Vsebnost Δ9-THC v vršičkih ženskih oziroma dvospolnih rastlin je lahko od 0,01 do 8 %, pri čemer večjo količino Δ9-THC hkrati spremlja izrazito smolnato socvetje. Sorte navadne konoplje z nizko, administrativno omejeno vsebnostjo Δ9-THC po zakonodaji EU iz leta 2001 ne smejo preseči 0,2 % Δ9-THC v zgornji tretjini ženske oziroma dvospolne rastline. Za določanje vsebnosti Δ9-THC so predpisani postopki, ki jih izvajajo v pooblaščenih laboratorijih.
Poznavalci konoplje v Sloveniji predlagamo domačim zakonodajalcem, naj se indijska konoplja (Cannabis sativa L. var. indica) imenuje marihuana, saj jo pod tem izrazom opredeljujeta tudi Organizacija združenih narodov (OZN) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), navadna konoplja (Cannabis sativa L. var. sativa) za industrijsko predelavo stebel in semen pa naj bo na kratko konoplja.
Politične, gospodarske in socialne razmere pa kljub spremenjeni zakonodaji in novim odkritjem uporabe konoplje niso naklonjene pridelavi industrijske konoplje za vlakna in seme, zato je konoplja v svetu in pri nas že več kot desetletje še vedno v uvajanju. Obseg pridelave v svetu se v zadnjem desetletju celo zmanjšuje (od 100.000 ha na zdajšnjih približno 70.000 ha posejanih njiv), spreminjajo pa se tudi deleži pri posameznih pridelovalkah; med njimi imajo največ konoplje za vlakna Kitajska, Severna Koreja, Čile, Rusija in Ukrajina, za seme pa Kitajska, Francija, Rusija, Ukrajina in Čile.
Po letu 2004 je konoplja v Sloveniji posejana na okoli 30 hektarjih, od tega je petnajst hektarjev v Pomurju, vendar pridelovalce pesti spravilo stebel (močna stebla s premerom do šest centimetrov) in semen (sorte so visoke od dva do štiri metre). Tradicionalna kmetijska tehnika z veliko ročnega dela je prepočasna in neprimerna za današnji čas. Čeprav so v tujini že sestavili žetvenike in druge stroje za predelavo stebel in vlaken, so ti še vedno v posodabljanju, izdelava za prodajo pa bo stekla le pri dovolj veliki količini pridelane surovine, ki je ključna za predelavo v prehranske in neprehranske izdelke iz konoplje.
V primerjavi s pridelavo stebel za vlakna (predivo) sta tehnološko laže izvedljivi in obvladljivi pridelava in predelava semena, ki imata prednost pred konopljo za vlakna tudi pri nas. Pridelava semena je uspešnejša zlasti na območjih z manj padavinami in več sušnimi obdobji, kot so pri nas, konoplja za vlakna namreč porabi kar od 700 do 1400 litrov vode za kilogram suhe snovi. Podobno kot drugje po svetu za seme za zdaj uporabljajo iste sorte, ki so sicer deklarirane za pridelavo vlaken. Toda tudi pri pridelavi konoplje za seme se pridela dovolj stebel, v tehnološki zrelosti pa so semena primerna le za netekstilne izdelke, kot so toplotnoizolacijski gradbeni materiali, celuloza za papir in drugi izdelki.
Setev konoplje za seme poteka navadno na nekoliko širšo medvrstno razdaljo kot setev konoplje za vlakna, kjer je medvrstni razmik približno petnajst centimetrov. Če medvrstna razdalja dopušča, je okopavanje pomemben ukrep varstva pred pleveli, uvrščanje konoplje v kolobar pa je pomemben ukrep ne le pri omejevanju plevelov, ampak tudi proti boleznim in škodljivcev. Potencialne pridelovalce velja opozoriti, da konoplje ni priporočljivo umeščati na območja pridelave hmelja ali celo na hmeljišča v premeni. Konoplja je namreč botanična sorodnica hmelja, ki je znan po številnih boleznih in škodljivcih, ki lahko povzročajo škodo tudi konoplji. Odpornost konoplje na bolezni pri zdajšnji pridelavi lahko pripišemo tudi dejstvu, da ni razširjena. Prav tako je znano, da je konoplja velika porabnica hranil, zato je treba zlasti pri ekološki pridelavi poskrbeti za dobro založenost tal z organskimi gnojili, podsevki za podor in s setvijo metuljnic v kolobarju.
Dileme pri pridelavi, predelavi konoplje bodo odpravljene le s celovitim pristopom h konoplji, ki bo temeljil na izobraženi in ozaveščeni javnosti. V sredstvih javnega obveščanja, pri izobraževanju v šolah in na drugih javnih mestih bi morali konopljo predstaviti realno glede vsestranske uporabnosti. Le na ta način ne bo omalovaževanja konoplje, postopoma pa se bo spremenilo tudi prepričanje tistih, ko jo vidijo le v luči predajanja užitkom. V Sloveniji smo v obdobju od leta 2000 do 2008 izvedli več poljskih in laboratorijskih poskusov s konopljo. Izsledki poskusov s konopljo (sorte, tehnologije za seme in vlakna, pridelava v glavni in strniščni setvi, laboratorijska kalivost) so bili objavljeni v več domačih poljudnih in strokovno znanstvenih revijah ter predstavljeni 7. junija 2011 v Moravskih toplicah na mednarodni konferenci o možnostih pridelave in predelave industrijske konoplje ter drugih hitro obnovljivih virov v EU. Skupaj z drugimi referenti smo podali predloge o odstranitvi administrativnih ovir na področju pridelave, predelave in trženja konoplje ter se zavzeli za vnovično pridelavo in posodobitev tehnoloških postopkov pridelave in predelave konopljinih stebel, vlaken in semen.
Strokovnjaki in politiki, ki se zavzemamo za konopljo, predvidevamo, da bodo novonastala pridelava, obrtna in industrijska predelava zmanjšale revščino v razvitih državah in zadržale poseljenost podeželja ter obogatile turistično ponudbo s privlačnimi, tradicionalnimi in unikatnimi izdelki visoke kakovosti.