Kako napake v prehrani vplivajo na plodnost molznic
Dobra plodnost krav je zelo pomembna v prireji mleka, nanjo pa lahko vplivamo z urejeno prehrano. Na plodnost vplivajo številni dejavniki, ki jih lahko razvrstimo na genske dejavnike in vplive okolja. Le približno deset odstotkov vseh vplivov spada med genske, kar 90 odstotkov pa je vplivov okolja, med katere spada tudi prehrana. V tem prispevku bomo obravnavali le napake v prehrani zaradi neustrezne preskrbe krav s hranilnimi in esencialnimi snovmi. Krave lahko brez težav kratkoročno dopuščajo velika odstopanja v oskrbljenosti s hranilnimi snovmi, močno odstopanje v dlje trajajočem obdobju pa zanesljivo povzroči težave tako v reprodukciji kot proizvodnosti.
Učinek prehrane na reprodukcijske procese je izredno zanimivo področje, pomembno tako za rejce kot za veterinarje. Neizpodbitno dejstvo je, da ima prehrana izredno velik pomen pri reprodukciji živali. Tako je splošno poznan vpliv prehrane na krave v obdobju pred in po telitvi pri vzpostavitvi pojatvenega ciklusa, normalnosti njegovega izražanja in pri uspešnosti osemenitve. Njen pomen pa se kaže tudi v nadaljnjem obdobju brejosti, ko vpliva na pravilen razvoj ter življenjsko sposobnost zarodka in plodu.
Velikokrat neprimerno krmljenje in nesorazmerja med posameznimi hranilnimi snovmi, ki so posledica napačno sestavljenega krmnega obroka, slabo vplivajo na plodnost in povzročajo vidne ali nevidne reprodukcijske težave ter neugodne statistične reprodukcijske parametre. Dobro so že poznana, preizkušena in širše uporabljena splošna prehranska priporočila, ki zadovoljijo potrebe živali po posameznih hranilnih in esencialnih snoveh za doseganje optimalne proizvodnje in reprodukcije. Številni rejci, pogosto ravno zaradi težav z reprodukcijo, prosijo prehranske strokovnjake za izračun in uravnoteženje obroka za svoje molznice v hlevu.
Neustrezna količina beljakovin, energije, rudninskih snovi in vitaminov (premalo, preveč, neustrezno razmerje med njimi) so vzroki za neplodnost in slabe reprodukcijske dosežke. Na kakšen način deluje posamezna snov ter na katerih mestih lahko povzroča težave, je dobro znano, a v naravi ne moremo šablonsko ter ločeno od drugih obravnavati nobene hranilne snovi prav zaradi kompleksnih interakcij med hranilnimi snovmi in reprodukcijskimi procesi, ki so še vedno premalo znane. Najbolje je, da živalim krmimo kakovostno krmo v zadostnih količinah ter po sestavi s tolikšno energetsko vrednostjo, beljakovinami, rudninami ter vitamini, kot jo kažejo priporočila.
Energija
Pri velikem številu živali je najpomembnejša količina zaužite energije. Krave, ki so neustrezno oskrbljene v obdobju presušitve, bodo po telitvi bolj verjetno razvile presnovne motnje ter kazale vrsto zdravstvenih in reprodukcijskih težav. Ustrezno prehranjene presušene krave pa imajo obratno manj možnosti, da zbolijo za presnovnimi motnjami in je zato njihovo stanje boljše v naslednji laktaciji (količina mleka, uspeh osemenitve).
Prevelika količina energije v pozni laktaciji in v obdobju presušitve je problematična ter v naslednji laktaciji povzroči tako imenovani sindrom debelih krav, zaradi katerega se lahko razvije poporodna subklinična ali klinična ketoza, ki slabo vpliva na številne, tudi reprodukcijske procese. Predebele krave po telitvi zaradi porabe energetskih zalog močno shujšajo in rabijo več časa, da se povrnejo v pojatveni ciklus, za uspešno obrejitev pa potrebujejo večkratno osemenitev. Če so krave ob telitvi predebele, imajo tudi več možnosti, da zbolijo za različnimi obporodnimi in poporodnimi boleznimi, kot so zaostajanje posteljice, poporodne infekcije maternice, cistični ovariji. V večji meri se jim razvijejo tudi presnovne bolezni (ketoza).
Premalo zaužite energije pri telicah in kravah v zgodnji laktaciji tudi zmanjšuje reprodukcijsko sposobnost. Količina zaužite energije v prvih treh tednih laktacije namreč vpliva na vnovično vzpostavitev spolnega ciklusa po telitvi. Manj energije kot žival zaužije po telitvi, višja je negativna energetska bilanca in podaljša se čas, da pride do prve ovulacije. Takšne živali se pogosto tiho gonijo in pojatve rejec sploh ne opazi, imajo tudi zmanjšano sposobnost oploditve (koncepcije) in daljše obdobje med dvema telitvama.
Beljakovine
Krave morajo zaužiti zadostno količino beljakovin. Dlje časa trajajoča preslaba oskrba z beljakovinami se odraža v slabši reprodukcijski sposobnosti. Težave nastanejo tudi, ko krave krmimo z večjo količino beljakovin, kot jih dejansko potrebujejo (krmljenje z 10–15 odstotkov višjo količino od priporočenih zahteva več osemenitev za uspešno obrejitev, zaradi česar se podaljša čas med dvema telitvama). Amoniak, sečnina in nekateri drugi toksični produkti presnove beljakovin lahko v eni ali več stopnjah vplivajo na normalen potek dogajanj in s tem ogrozijo plodnost. Povečana količina sečnine, ki se izloča skozi maternično steno, deluje toksično ter ovira normalno implantacijo in razvoj zarodka.
Včasih rejci kot vir dušika namesto beljakovin uporabljajo ureo, ki jo vampove bakterije pretvarjajo v beljakovine. Če je količina dodane uree znotraj priporočenih vrednosti, ne nastanejo nezaželene težave pri reprodukciji.
Rudninske snovi
Neustrezna oskrba z rudninskimi snovmi in vitamini poleg neposrednih učinkov na plodnost vpliva na zmanjšanje zauživanja krme in s tem omejuje oskrbo z energijo, lahko pa tudi z beljakovinami. Ustrezne količine rudnin in vitaminov je treba dodajati kravam predvsem takrat, kadar krmimo obrok, sestavljen iz manj kakovostnih domačih krmnih rastlin.
Pomanjkanje določenih rudninskih snovi ali neustrezno razmerje med njimi je pogost vzrok za reprodukcijske težave v hlevu. Tudi prevelika količina rudnin škoduje živalim, zato bodimo pri izbiri mineralno-vitaminskih dodatkov previdni. Uporabimo tistega, ki najbolje krije potrebe živali glede na osnovne lastnosti krme. Makroelementi, ki so pomembni za dobro plodnost pri govedu, so predvsem fosfor, kalcij in kalij, pomembni mikroelementi pa so mangan, baker, selen, jod in kobalt.
Eden tistih, ki jih največkrat omenjamo in ki slabo vpliva na reprodukcijo krav, je fosfor. Zapoznjeno spolno zrelost, neaktivnost jajčnikov (anestrus), neredne pojave in slabšo sposobnost osemenitve ugotavljajo pri prenizki količini fosforja v obroku. Ko so telice krmili le s 70- do 80-odstotno količino fosforja od priporočenih vrednosti, so potrebovale kar 3,7 osemenitve za uspešno obrejitev. Ob dodajanju priporočenih količin fosforja v obrok se je koncepcija izboljšala na indeks 1,3. Na presežek fosforja pa kažejo zaostajanje posteljice, neaktivnost jajčnikov, anestrične in subestrične živali, gnojna vnetja rodil ter dolga servisna perioda ali podaljšana doba med telitvama.
Pri kravah potrebno skrbno paziti na koncentracijo kalcija v obroku. Neustrezna oskrba s tem elementom vpliva na plodnost predvsem zaradi pojavaljanja poporodne mrzlice, ki pogosto nastane zaradi prekomernega krmljenja s kalcijem v času presušitve. Poporodna mrzlica je eden izmed vzrokov za težje porode in zaostajanja posteljice ter zato povzroča vnetje maternice (endometritis, metritis). To podaljša involucijo maternice in s tem poporodni premor. Vsa našteta stanja poslabšujejo reprodukcijsko sposobnost, zato naj bo preprečevanje mlečne mrzlice eden pomembnejših ciljev vsakega rejca.
Ker je v naši zemlji le malo selena, ga je tudi v doma pridelani krmi premalo in za kritje potreb živali po tem elementu ga je potrebno dodajati v obrok. Pomanjkanje selena pri presušenih kravah povzroča zaostajanje posteljice po telitvi. Če je za pogosto zaostajanje krivo ravno pomanjkanje selena v obroku, njegovo dodajanje zmanjša pogostost te težave. Pomanjkanje selena povezujejo tudi s slabšo plodnostjo, abortusi, povečano embrionalno smrtnostjo, povečano incidenco mastitisa, infekcijami na splošno ter telitvijo slabotnih ali mrtvih telet.
Jod je sestavni element hormona ščitnice, in če ga primanjkuje, primanjkuje tudi ščitničnega hormona. Pomanjkanje tega hormona poslabša delovanje jajčnikov in zmanjša uspeh osemenitve. Če je joda v obroku preveč, nastanejo različne zdravstvene težave, tudi abortusi in zmanjšana odpornost proti okužbam na sploh.
Visoka količina kalija vpliva na poznejši pojav pubertete (spolne zrelosti) in začetek spolnega ciklusa, zadrži ovulacijo, okvari delovanje rumenega telesa in v čredi povečuje število telic, ki se ne gonijo. Primanjkljaj kalija je zelo redek, saj ga je v krmi dovolj, pogosto ga je celo preveč zaradi preobilnega gnojenja. Presežek kalija povzroči slabšo resorbcijo magnezija in natrija, povezujejo pa ga tudi s pogostejšim nastankom gnojnih vnetij maternice.
Pomanjkanje bakra, mangana in kobalta povzroča okvare v delovanju jajčnikov ter tihe pojatve in abortuse.
Vitamini
Krave dobijo vitamine na tri različne načine: iz doma pripravljenega krmnega obroka, iz dokupljenih mineralno-vitaminskih dodatkov ter z lastno sintezo v vampu in tkivih. Odkar so na trgu mineralno-vitaminski dodatki, so se težave zaradi plodnosti, kadar je vzrok pomanjkanje vitaminov, izredno zmanjšale. Med vitamini so potrebni predvsem karoteni ter vitamini A, D in E.
Že pred časom so ugotovili, da imajo provitamini vitamina A (karoteni) od vitamina A neodvisno vlogo v reprodukciji. Najbolj aktiven provitamin je β-karoten. Njegove količine v krvi so odvisne izključno od količine v krmi živali in obrok, ki temelji na travni in koruzni silaži, ga praviloma ne vsebuje v zadostnih količinah, pozimi pa tudi v mrvi njegova vsebnost močno upade. Pomanjkanje β-karotena pomeni počasno poporodno involucijo maternice, poznejšo prvo pojatev po telitvi, pojatev je slabše izražena in traja dlje časa, pogostejše so ciste ter slabša je sposobnost osemenitve.
Vitamin A skrbi za zdravje reprodukcijskega trakta in je nujno potreben pri ovulaciji, oploditvi in ugnezditvi oplojenega jajčeca, predvsem pa pri materničnem razvoju plodu, zlasti v zadnjem obdobju brejosti. Pri živalih s pomanjkanjem tega vitamina so zaznali poznejšo spolno zrelost, abortuse, rojstva mrtvih in slabo vitalnih telet, zaostajanje posteljice ter vnetja maternice.
Vitamin D je potreben za normalen metabolizem kalcija in fosforja. Krave v zadostno osvetljenih hlevih naj bi tvorile dovolj vitamina D za svoje potrebe.
Vitamin E je antioksidant, katerega pomen v reprodukciji je nekoliko manj znan. Če ga je premalo, je v reji povečano število zaostalih posteljic, več pa je tudi cističnih jajčnikov. Nekateri podatki iz strokovne literature povezujejo njegovo pomanjkanje tudi z zgodnjo embrionalno smrtnostjo.
Previdnost pri iskanju vzroka v reprodukciji
Če nastanejo težave v reprodukciji, pomislimo na napake v prehrani, vendar pod pogojem, da tudi preostalih morebitnih vzrokov ne zanemarimo in jih še predhodno raziščemo. Na primer kužne bolezni, premalo skrbna pozornost rejca pri ugotavljanju pojatve, slaba higiena v hlevu, nehigienska pomoč pri porodu in druge vzroke je potrebno najprej odpraviti, šele nato se odločimo za analize in korekture obroka.
Sklep
Prehrana ima velik vpliv na reprodukcijo krav molznic. Pomanjkanje določenih snovi v obroku, njihov presežek ali neustrezno razmerje med njimi lahko okvari reprodukcijske procese, zato je potrebno živali krmiti čimbliže priporočilom, ki jih posreduje strokovna literatura. Krave morajo biti ustrezno oskrbljene daljše časovno obdobje in šele takrat lahko opazimo izboljšanje v reprodukciji, zato je potrebna potrpežljivost. Kadar je vzrok reprodukcijskih težav prehrana, bodo te po uravnoteženju krmnega obroka manjše.