Jesensko varstvo oljne ogrščice
Oljna ogrščica postaja čedalje pomembnejša poljščina na naših poljih. V letu 2011 je bilo požete nekaj več kot 5.000 hektarjev. Zavedati se moramo, da lahko dosežemo visoke in kakovostne pridelke samo v primeru, da opravimo vse potrebne agrotehnične ukrepe. Tudi v pretekli sezoni smo opažali precej napak v agrotehniki pridelovanja, predvsem pa pri pravilnem in pravočasnem varstvu posevkov pred boleznimi in škodljivci. S prepozno opravljenim ali pa celo brez opravljenega nujno potrebnega varstva lahko izgubimo večji del, ali pa vsaj tisti del pridelka, ki nam prinaša pozitivni finančni rezultat.
Trije škodljivci, ki lahko uničijo pridelek
 |
| Foto: Bayer |
Letos bomo morali posebno pozornost posvetiti jesenskemu varstvu oljne ogrščice pred škodljivci (v času pisanja članka je veljala prepoved setve z insekticidi tretiranega semena oljne ogrščice). Če nismo pozorni, lahko škodljivci napravijo veliko škodo tudi če sejemo z insekticidi tretirano seme, če pa je seme brez insekticidne zaščite moramo biti pozorni še toliko bolj. Poleg raznih škodljivcev v tleh, ki nam lahko poškodujejo seme ali mlado rastlinico, so bolhači prvi škodljivci, ki se pojavijo kmalu po vzniku oljne ogrščice. Škodo nam delata predvsem dva rodova bolhačev: repični bolhač (Psylliodes chrysocephala) in kapusovi bolhači (Phyllotreta sp.). Odrasli bolhači so nevarni takoj po vzniku oljne ogrščice (stadij kličnih listov), ko izjedajo liste. Močnejši napad bolhačev lahko popolnoma uniči posevek. Kar nam ne uničijo odrasli osebki bolhača, pa nam lahko uničijo njihove ličinke, ki se jeseni zavrtajo v stebla oljne ogrščice. Rastline, ki so poškodovane od ličink bolhačev, oslabijo, lahko pa čez zimo tudi popolnoma propadejo. Za zatiranje bolhačev se odločimo, če opazimo več kot 50 % rastlin z dvema izjedama na kličnih listih. Dosti lažje zatremo odrasle hroščke bolhača kot njihove ličinke. Včasih lahko zatiranje odraslih bolhačev združimo z zatiranjem repne grizlice (Athalia rosae),
v glavnem pa se repna grizlica pojavlja nekoliko pozneje kot bolhači. Pagosenice repne grizlice so črne barve z belo sivo črto na boku. Škodo (objedanje listja) nam lahko delajo od vznika oljne ogrščice do oktobra. Ob močnem napadu lahko uničijo posevek oljne ogrščice v enem do dveh dneh. Močnejši napad repne grizlice na lahko pričakujemo tudi v primeru, če poleg posevka oljne ogrščice rastejo divje ali gojene (strnična repa) rastline iz družine križnic. V tem primeru se lahko pagosenice repne grizlice preselijo s sosednjega na naš posevek. Odločitev za zatiranje repne grizlice je odvisna od množičnosti napada in razvojnega stadija oljne ogrščice. V primeru zgodnjega napada, ko ima ogrščica samo dva prava lista znaša prag zatiranja 20 pagosenic na kvadratni meter. V poznejših razvojnih fazah (na primer 4 pravi listi) znaša prag zatiranja 1 pagosenica na rastlino. Tretji škodljivec, ki se lahko pojavi jeseni, je brazdasti kljunotaj (Ceutorrhynchus pleurostigma). Brazdasti kljunotaj je sicer prisoten v Sloveniji, vendar do sedaj ni povzročal velikih težav, ker smo ga zatirali tudi s setvijo z insekticidi tretiranega semena. Ima dve generaciji. Poletna rasa odlaga jajčeca v koreninski vrat. Razvije se ličinka, ki povzroča golšaste tvorbe na pritlehnem delu oljne ogrščice, oslabljene rastline pa pozimi v glavnem propadejo.
Za zatiranje vseh omenjenih škodljivcev lahko uporabimo insekticid Decis. Vendar pa sedaj pridemo do težav. Imamo tri škodljivce, ki se pojavljajo jeseni ob različnem času, insekticide iz skupine sintetičnih piretroidov, kamor spada tudi Decis, pa lahko po načelu dobre kmetijske prakse in navodilih integrirane pridelave za zatiranje škodljivcev oljne ogrščice uporabljamo samo enkrat jeseni in enkrat spomladi. Drugih registriranih insekticidov ni, tretiranega semena oljne ogrščice z insekticidi ni. Nove rešitve so vsekakor nujno potrebne
Bolezni
Jeseni moramo poskrbeti tudi za varstvo oljne ogrščice pred boleznimi. Tukaj nam je v veliko pomoč tretiranje semena s fungicidi, vseh težav pa tudi s tem ne moremo rešiti. Močno razširjena bolezen oljne ogrščice, ki jo lahko zatremo le jeseni, je suha trohnoba koreninskega vratu (Phoma lingam).
Suha trohnoba koreninskega vratu je glivična bolezen rastlin. Razvija se na žetvenih ostankih oljne ogrščice. Na njen razvoj močno vpliva število deževnih dni. Za sporulacijo in s tem možnost novih okužb je potrebnih 20 deževnih dogodkov od 1. avgusta naprej. Pogosti deževni dnevi po prvem avgustu so za razvoj suhe trohnobe koreninskega vratu naravnost idealni. Z žetvenih ostankov se spore širijo s pomočjo vetra tudi do 10 km daleč in tako okužujejo mlade posevke oljne ogrščice. Prve znake okužb na listih opazimo kot majhne svetlo rjave pege. Čez čas notranjost peg odmre. Največjo škodo napravi, ko se razširi na koreninski vrat. Zmanjšan je prenos vode in hranil v nadzemne dele oljne ogrščice. Čez zimo ta del počrni in odmre. Ker spomladi nadzemni deli oljne ogrščice ne dobijo vode in hranil zastanejo v rasti. V kratkem odmre cela rastlina. Izgube pridelka zaradi suhe trohnobe koreninskega vratu so lahko tudi med 30 in 50 %.
Prag škodljivosti je dosežen, ko je okuženih več kot deset odstotkov rastlin oljne ogrščice . Okvirno je najprimernejši čas za zatiranje suhe trohnobe koreninskega vratu od konca oktobra do sredine novembra. V ta namen je pri nas registriran fungicid Folicur. Folicur ima veliko pozitivnih učinkov na oljno ogrščico. S tem, da zatre bolezni, omogoča oljni ogrščici normalno rast in razvoj. Po škropljenju s Folicurjem se rast oljne ogrščice upočasni, rastline se okrepijo in v primerni kondiciji pričakajo zimo. Zmanjša se transport vode v rastline zato tudi v zelo mrzlih zimah ne prihaja do pokanja žil v mladih rastlinicah. Snežna plesen močneje napade prevelike rastline, tako z uporabo Folicurja jeseni vplivamo tudi na manjšo možnost okužb oljne ogrščice s snežno plesnijo. Predpogoj za doseganje visokih pridelkov je, da oljna ogrščica dobro prezimi. Priporočamo, da jeseni uporabite toliko decilitrov Folicurja na hektar kot ima ogrščica listov v tem času (okvirno 0,7 do 0,8 L/ha). Količina Folicurja, ki jo lahko uporabite v eni rastni sezoni na posevku oljne ogrščice je 1,5 l/ha. Preostanek uporabite takoj spomladi, ko oljna ogrščica ozeleni. Takrat boste vplivali na močnejše razraščanje, čvrstost stebla oljne ogrščice, zatrli pa boste tudi določene bolezni, ki se pojavljajo spomladi.Strošek jesenske in spomladanske uporabe fungicida na oljni ogrščici se nam večkratno povrne skozi količino in kakovost pridelka. Kdor hoče zanesljiv pridelek, bo torej uporabil Folicur.
