Jajčevec
Jajčevec je toplotno zahtevna rastlina, ki izvira iz Indije in Kitajske. V izvornih deželah je trajnica, pri nas gojena enoletnica. Gojenje jajčevca je v izvornih rastiščih poznano že vsaj 2500 let, v Evropi pa ga pridelujemo šele nekaj stoletij. Prvotno so imeli jajčevci bele plodove, velike kot kokošje jajce. Plodovi so bili grenki, rastline pa bodeče. V Sloveniji se pridelovanje te vrtnine počasi širi in tudi povpraševanje po tem sadežu počasi narašča.
Jajčevci po vsebnosti mineralov in vitaminov ter dobrih učinkovin ne slovijo kot najbogatejša hrana. Poleg tega so v njih alkaloidi, ki v gojenih hibridih niso več škodljivi. Kljub vsemu jajčevci vežejo holesterol in ga znižujejo v krvi, pospešujejo prebavo, z grenčicami spodbujajo delovanje jeter in žolčnika ter prebavo maščob, spodbujajo delovanje ledvic, lajšajo revmatične težave in zavirajo razrast rakavih celic.
Morfološke in biološke značilnosti
Jajčevec je enoletna dvokaličnica. Ima srednje dobro razvit koreninski sistem, ki v globoko obdelanih tleh lahko sega tudi do meter in pol globoko. Koreninski sistem je razvejan in dobro preprede tla, v katerih raste.
Zelnato steblo je razvejano in se za vsakim cvetom dihotono grmasto razrašča. Starejše steblo oleseni in je tudi sicer dovolj čvrsto, da lahko prenaša težo plodov in zelene mase. Na steblu se razvijajo pecljati listi, ki imajo jajčasto oziroma krpasto listno ploskev. Ta je volnata in redko ščetinasta. Listne žile na spodnji strani listov so lahko trnaste.
V pazduhi listov se razvijejo modrikasti cvetovi. Jajčevci so samoprašne rastline, ki se bolje oprašijo s pomočjo opraševalcev. Iz cveta se razvije plod, zaradi katerega gojimo to vrsto zelenjave. Plod je užitna jagoda podolgovate jajčaste ali kijaste oblike. Lahko je bele, rumene, temno škrlatne ali vijoličasto črne barve, mesnato z belim do zelenim mesom. Čašni listi, ki objemajo plod pri peclju, in peclji so pogosto trnasti. Plodovi so težki od 250 do 400 gramov. V njih se razvijejo semena, ki so sploščena, rumene barve, dolga in široka od 2 do 4 milimetre in debela od 0,5 do 1 milimetra.
Zahteve po toploti, vodi in svetlobi
Jajčevec je toplotno zahtevnejša zelenjadnica od paradižnika ali paprike. Ugaja mu zmerno vlažno in toplo podnebje. Kali pri temperaturah od 15 do 30 oC, optimalna temperatura kalitve je od 22 do 26 oC. Pri optimalnih temperaturah kali od pet do sedem dni. Raste že pri 9 oC pa vse tja do 32 oC. Optimalne temperature za rast so okoli 25 oC podnevi in 17 oC ponoči. Zaradi toplotne zahtevnosti je pogosto le pridelava v rastlinjakih ekonomsko opravičljiva. Jajčevec za dobro obarvanost plodov zahteva dobro osvetlitev, zato za gojenje te zelenjadnice izberemo bolj osončene pridelovalne lege.
Podobno kot druge plodovke tudi jajčevci zahtevajo nemoteno oskrbo z vodo, zato ni ekonomsko uspešne pridelave te zelenjadnice brez urejenega namakalnega sistema. Posebno občutljiv na količino vlage v tleh je v prvem obdobju rasti ter v času cvetenja in nastajanja prvih plodov. Pomanjkanje vlage namreč lahko vodi do odpadanja cvetov in plodičev, preostali plodovi na rastlini pa se slabo razvijajo in ostanejo drobni ter neprimerni za prodajo na trgu. Optimalna vlažnost tal je pri 80- do 85-odstotni poljski kapaciteti tal za vodo, optimalno pa uspeva pri 60- do 70-odstotni relativni vlažnosti zraka.
Tla, gnojenje in kolobar
Jajčevec za dobro rast potrebuje gnojena, z organsko snovjo bogata tla, zato ga sadimo na prvo poljino, ki jo pognojimo z do 60 tonami hlevskega gnoja na hektar. Za rast potrebuje srednje težka, strukturna in nekoliko ilovnata tla s pH-vrednostjo 6 ali 7. Za zgodnje pridelovanje izberemo nekoliko lažja strukturna tla, ki se hitreje ogrevajo in omogočijo hitro rast korenin. Kljub veliki potrebi po vodi pa jajčevec ne uspeva dobro v neprepustnih tleh z zastajajočo vodo ali v tleh z izrazito visoko podtalnico. Vlažna, hladna in težka tla ne omogočijo ekonomsko zanimive pridelave.
V kolobarju jajčevec uvrstimo na prvo poljino, ki jo dobro pognojimo s hlevskim gnojem. Samega sebe ne prenaša, zato ga na isto poljino sadimo po treh ali štirih letih. Slabi kolobarni člen so preostale plodovke, ki imajo enake zahteve po hranilih ter podobne bolezni in škodljivce. Dobro uspeva za metuljnicami, solatnicami. Jajčevec je dober kolobarni člen za večino zelenjavnih vrst, razen za plodovke.
S pričakovanim pridelkom 20 ton plodov na hektar jajčevec odvzame zemljišču nekatere količine hranil:
– 230–270 kg N,
– 40–60 kg P2O5,
– 220–250 kg K2O,
– 30 kg MgO,
– 110 kg CaO.
Količina kalcija, magnezija in mikroelementov je zelo odvisna od matične osnove zemljišča, kjer pridelujemo jajčevec. Na karbonatnih tleh je precej več kalcija in magnezija kot v drugih tipih tal, zato je potreba po gnojenju s tema hraniloma na takšnih tleh manjša. Če ni dovolj kalcija, na plodovih nastane značilna fiziološka motnja – gniloba na muhi plodov.
Pri osnovnem gnojenju pred presajanjem jajčevcev tla pognojimo s 30 odstotki dušika, 70 odstotki fosforja in 50 odstotki potrebnega kalija. V času rasti dognojujemo z vodotopnimi gnojili, ki jih dodajamo prek kapljičnega namakalnega sistema (fertirigacija). V času pred razvojem plodov uporabljamo vodotopna gnojila z razmerjem dušik (N) : kalij (K) = 1 : 1 v količini do 20 kg/ha/teden. V obdobju formiranja plodov narastejo potrebe po kaliju, zato zamenjamo tudi gnojila, s katerimi dognojujemo. V času razvoja plodov in obiranja je optimalno razmerje N : K = 1 : 2–3. V času začetka obiranja je potrebno gnojenje intenzivirati in tedaj dodajamo do 30 kg gnojila/ha/teden, v obdobju rednega obiranja pa količino zmanjšamo na 20–25 kg/ha/teden. Proti koncu vegetacije jeseni pa delež kalija še povečamo na razmerje N : K = 1 : 3, s čimer pospešimo razvoj že zasnovanih plodov. V tem času količino gnojila zmanjšamo na okoli 20 kg/ha/teden. Ves čas rasti dodajamo tudi kalcij in magnezij ter občasno mikroelemente in dognojujemo z majhnimi količinami fosforja, s čimer zadostimo potrebo po tem hranilu za nastajanje novih cvetnih zasnov.
Setev in presajanje
Pridelavo jajčevca vedno zasujemo prek sadik s koreninsko grudo. Za presajanje konec aprila oziroma prve dni maja posejemo semena v gojitvene platoje z majhnimi setvenimi enotami do sredine februarja. Sadike rastejo od 60 do 70 dni. Temperaturni režim v času vzgoje sadik prilagodimo že opisanim pogojem. Setev opravimo 1 do 1,5 cm globoko in nad seme posipamo vermikulit, ki dobro zadržuje vlago in se ne zaskorji. Po setvi damo posejane platoje v kalilnico za pet do sedem dni na optimalno temperaturo, po tem času jih prenesemo na končno mesto vzgoje sadik – v rastlinjak. V posejanih platojih vzgajamo sadike do razvoja prvega pravega lista. V tem času sadike presadimo (pikiramo) v platoje z večjimi celicami ali v gojitvene lončke. Pri presajanju sadike posadimo čimgloblje. Po presajanju jih močno zalijemo in pognojimo s fosforjem za boljši razvoj koreninskega sistema. Nato nekaj dni pustimo sadike slabše zalite, kar jih prisili v ukoreninjenje.
Do končnega presajanja na končno mesto jih redno zalivamo in po potrebi gnojimo. Z gnojenjem ne smemo pretiravati, sicer lahko vzgojimo pretegnjene sadike s pretenkim steblom.
Dobro razvite in čvrste sadike presadimo na končno mesto v ogreta in pripravljena tla. Glede na to da je jajčevec smotrno gojiti le v rastlinjakih, lahko zemljišče predhodno pripravimo in ga pokrijemo z zastirno folijo, pod katero smo položili kapljično cev za namakanje.
Jajčevce sadimo na razdalje 600 x 40 cm in se pri tem trudimo za gostoto 2,5 do 3 sadike/m2. Pri vzgoji s pinciranjem in oblikovanjem grma s tremi do petimi vrhovi je potrebno po presajanju sadike privezati ob oporo. Če rastlin ne nameravam pincirati, se bo razvil čvrst grm, ki le redko potrebuje oporo.
Oskrba in spravilo
Po presajanju jajčevcu po potrebi postavimo oporo. Ko se razvije prvi cvet, pri tehnologijah s pinciranjem poganjke preredčimo in na posameznem grmu pustimo tri vrhove. Vrhove privežemo na vrvice in tudi v nadaljevanju rasti pinciramo na tri glavne vrhove. Močneje razvite rastline proti koncu vegetacije vršičkamo, stalno pa jih pinciramo.
Nasad jajčevca redno dognojujemo in namakamo. Težave s pleveli smo zmanjšali z uporabo zastirne folije. Posevek redno spremljamo glede napada škodljivcev (koloradski hrošč se ga še posebno rad loti) in bolezni ter po potrebi ustrezno ukrepamo.
Plodove jajčevca pobiramo v tehnološki zrelosti. V pridelavi v Sloveniji so to plodovi, ki so vijolične barve, težki od 250 do 400 g, imajo napeto in gladko povrhnjico ter so oblikovani glede na sortno lastnost. Plodovi morajo biti svetleči in nepoškodovani. Obrane plodove lahko skladiščimo pri temperaturi od 5 do 9 oC in relativni zračni vlagi od 90 do 95 odstotkov vsaj dva tedna. Temperature pod 4 oC poškodujejo plodove, previsoke temperature pa pospešujejo staranje in povzročijo uvelost povrhnjice.