Gnojenje ozimnih žit
Za strokovno utemeljeno gnojenje in s tem doseganje visokih in kakovostnih pridelkov moramo poznati najmanj dva podatka. Prvi je raven založenosti tal s hranili, ki ga dobimo s kemijsko analizo tal, drugi podatek pa je odvzem hranil. S pridelkom 6 t zrnja/hektar odpeljemo z njive okvirno 50 kilogramov P2O5/ha in 40 kilogramov K2O/ha. Če k temu dodamo še pripadajočo slamo, je skupni odvzem okvirno 70 kilogramov P2O5/ha in 140 kilogramov K2O/ha. Iz tega razberemo, da je zrnje pretežni porabnik fosforja, slama pa kalija. Med ozimnimi žiti ni bistvenih razlik. Odvzem dušika se pri posameznih vrstah razlikuje. Tako pšenica pri pridelku 6 t/ha iz tal odvzame 160 kilogramov N/ha, ječmen okoli 130 kilogramov N/ha in rž 120 kilogramov N/ha. Večina dušika (75 odstotkov) se porabi za izoblikovanje zrnja, ostalo (25 odstotkov) pa se vgradi v druge dele rastlin. Ker se v praksi pogosto zgodi, da slamo po žetvi odpeljemo z njive, moramo to upoštevati tudi pri načrtovanju gnojenja. Slamo je sicer po žetvi bolje zadelati v tla, saj s tem pomembno vplivamo na vsebnost organske snovi ter nekatere fizikalne lastnosti tal (zračnost in sposobnost zadrževanja vlage v tleh).
Temeljno gnojenje
Pri rasti in razvoju žit imata fosfor in kalij zelo pomembno vlogo. Fosfor vpliva na razvoj koreninskega sistema, na razraščanje, na fertilnost klaskov v klasu, na povečanje odpornosti proti nizkim temperaturam in neugodnim razmeram v obdobju nalivanja in zorenja žit. Pomanjkanje kalija vpliva na počasnejšo rast in kakovost zrnja. Zelo pomembna je vloga kalija za vodni režim rastlin. Pri optimalni preskrbljenosti rastline porabijo manj vode za sintezo suhe snovi. Pri pomanjkanju kalija pa rastline hitreje izgubijo turgor in so manj odporne proti suši.
Gnojenje žit s fosforjem in kalijem je treba prilagoditi rezultatom kemijskih analiz tal ter prej omenjenim potrebam žit po rastlinskih hranilih. Gnojenje s fosforjem in kalijem opravimo pri predsetveni obdelavi tal. V preglednici so navedeni gnojilni odmerki glede na stopnjo oskrbljenosti tal pri pričakovanem pridelku 6 t/hektar zrnja.
Preglednica: Gnojilni odmerki fosforja in kalija (v kg P2O5/ha ter kg K2O/ha) glede na stopnjo oskrbljenosti tal (odmerki so predvideni za pridelek 6 t/ha)
| Stopnja | mg P2O5/100 g
tal |
mg K2O/100 g tal | Gnojilni odmerek | ||||
| oskrbljenosti | Lahka, srednje
težka tla |
Težka
tla |
kg P2O5/ha | kg K2O/ha | |||
| Zrnje (1) | Zrnje+slama (2) | Zrnje (1) | Zrnje+slama (2) | ||||
| A – siromašna | < 6 | < 10 | < 12 | 90 | 110 | 90 | 190 |
| B – srednja | 6-12 | 10-19 | 12-22 | 70 | 90 | 60 | 160 |
| C – optimalna | 13-25 | 20-30 | 23-33 | 50 | 70 | 40 | 140 |
| D – čezmerna | 26-40 | 31-40 | 34-45 | 30 | 40 | 20 | 70 |
| E – ekstremna | > 40 | > 40 | > 45 | – | – | – | – |
Opomba: Odmerki fosforja in kalija so priporočeni, če slamo po žetvi pustimo na njivi (1) ter če slamo odpeljemo z njive (2).
Pri načrtovanju gnojenja s P in K upoštevamo, da ni nujno potrebno vsako leto v celoti pokriti potreb posevka po teh hranilih. Bilanco obeh hranil je treba izravnati v kolobarju. Če pride do hudega pomanjkanja P in K v tleh (razred A) je treba gnojenje z omenjenima hraniloma vsekakor opraviti jeseni pred setvijo. V nasprotnem lahko gnojenje s P in K opravimo tudi zgodaj spomladi skupaj s prvim dognojevanjem, pri čemer namesto enostavnih N gnojil uporabimo ustrezno NPK-gnojilo.
Ozimna žita jeseni ne potrebujejo prav veliko dušika. Posevek ozimnih žit po vzniku raste relativno počasi in do prezimitve navadno oblikuje tri do pet listov. Zato so potrebe po dušiku v tem času relativno majhne. Tisto malo dušika, kolikor ga posevek potrebuje za rast v jesenskem času, pa lahko v večini primerov dobi iz zalog dušika v tleh. Zaradi tega tal pred setvijo ozimnih žit skoraj ni treba gnojiti z dušikom. To še posebej velja za rodovitna tla, ki so v kolobarju redno gnojena tudi z organskimi gnojili. Na manj rodovitnih tleh priporočamo gnojenje z največ 30-40 kg N/ha.
Dognojevanje z dušikom
Dognojevanje semenskih posevkov ozimnih žit je treba skrbno načrtovati iz več razlogov. Previsoki odmerki dušika povzročajo na posevkih večjo stopnjo občutljivosti na bolezni in škodljivce ter na poleganje. Poleganje pri posevkih je še posebno problematično, ker se spremeni svetlobni režim, motena je fotosinteza, spremenijo pa se tudi mikroklimatske razmere. Negativne posledice se odrazijo tudi v povečanem obsegu napada bolezni listov, klasa in zrnja, večjih izgubah zrnja pri spravilu in na koncu slabši kakovosti.
Prvo dognojevanje opravimo, takoj ko prične spomladanska rast to je, ko se temperatura dvigne nad 5 ºC. Odmerek dušika je odvisen od vsebnosti dušika v tleh, stanja posevkov po prezimitvi, vremenskih razmer v zimskem času ter od pričakovanega pridelka. Če so padavine obilne, je namreč izpiranje dušika čez zimo intenzivnejše, kar je prav tako treba upoštevati pri gnojenju.
Vsebnost dušika v tleh ugotovimo s hitrim nitratnim talnim testom. Ciljna vrednost mineralnega dušika v tleh v naših razmerah znaša pred prvim dognojevanjem za žita 120 kg N/ha. Ciljna vrednost dušika v tleh je taka, da bo posevek žita optimalno oskrbljen z dušikom. Odmerek dušika za prvo dognojevanje dobimo tako, da od ciljne vrednosti odštejemo količino mineralnega dušika v tleh, ki smo ga ugotovili s pomočjo hitrega talnega testa. Za prvo spomladansko dognojevanje za ozimno pšenico v večini primerov zadostuje 40 do 70 kg N/ha, kar zadostimo s 150 do 260 kg KAN/ha. Za dognojevanje ozimnega ječmena, tritikale in rži priporočamo odmerek 40 do 60 kg N/ha oziroma 150 do 220 kg KAN/ha.
Drugo dognojevanje opravimo, ko lahko na rastlinah otipamo eno do dve kolenci, oziroma ko so rastline visoke okoli 15 centimetrov. V naših rastnih razmerah je to v prvi polovici aprila. Z drugim dognojevanje vplivamo na razvoj klaskov in cvetnih zasnov v klaskih. Za drugo dognojevanje ozimne pšenice priporočamo okvirni odmerek 40-60 kg N/ha oziroma 150 do 220 kg KAN/ha. Za ozimni ječmen, rž, in tritikalo priporočamo za 10 kg/ha nižji odmerek dušika, torej 30-50 kg N/ha oziroma 110-180 kg KAN/ha. Za določitev natančnejšega odmerka dušika si pomagamo z uporabo hitrega rastlinskega nitratnega testa, ki temelji na koncentraciji nitratov v rastlinskem soku bilke rastline.
Za dobro kakovost zrnja pšenice je pomembno tretje dognojevanje, ki ga opravimo v obdobju od začetka klasenja do cvetenja. S tretjim dognojevanjem podaljšamo obdobje nalivanja zrn, povečamo težo zrn in vsebnost beljakovin. Za tretje dognojevanje priporočamo gnojenje 30 do 50 kilogramov N/hektar oziroma 110 do 180 kilogramov KAN/hektar. Namesto KAN-a lahko uporabimo 10- do 20-odstotno raztopino sečnine ali ureje (46 odstotkov N). Dognojevanje z raztopino sečnine je treba opraviti v oblačnem vremenu, da ne pride do ožigov listov in klasov.