Dognojevanje ozimnih žit
S koncem zimskega spanja za rastline nastopi čas za zelo pomemben in odločilen agrotehnični ukrep, s katerim poskrbimo za ponovni zagon rasti žitnih rastlin po obdobju počivanja. Gre za dognojevanje poljščin. Med prvimi so na vrsti ozimna žita – pšenica, ječmen, tritikala ipd. Z vse daljšim dnevom in višjimi temperaturami tako tal kot zraka pridejo rastline v obdobje, ko za vegetativno rast potrebujejo dodatne količine najpomembnejšega rastlinskega hranila – dušika. V prihodnjih dneh in tednih bo nastopil čas, ko ga rastlinam tudi dodajamo.
Odločilna je temperatura tal
Po koncu daljšega obdobja mirovanja in zimskega počitka se nekje od konca februarja oziroma začetka marca začenjajo dnevi, primerni za dognojevanja ozimnih žit. Pri tem ne bo odveč opozorilo, da se vlažna, bolj mokra in po navadi težja tla ogrevajo počasneje kot suha in lažja tla. Zato najprej ugotovimo, koliko so tla ogreta. Temperaturo tal je najbolje kar izmeriti s talnim termometrom, saj občutek mnogokrat vara in nas prej zavaja kot ne. Ni dobro, da smo prezgodnji, a tudi zamujanje nas lahko stane preveč.
Razvojna faza posevkov – pravočasno prvo dognojevanje
Večina posevkov ozimnih žit ob koncu zime končuje razraščanje in začenja se kolenčenje. Zaradi lanskoletnih poznih rokov setve, ko nas je pri tem oviralo mokro in deževno oktobrsko vreme, lahko s prvim in pravočasnim dognojevanjem v času zgodnjega spomladanskega razraščanja žit vplivamo na število žitnih stebel na kvadratni meter in s tem na boljšo zasnovo žitnih klasov. Pravočasna izvedba dognojevanja bo zaradi specifičnosti razmer odločilna. Posebej pomembno je, da smo zgodnji v posevkih ozimnega ječmena, saj se ta spomladi razrašča le še kratek čas, zato posebno pozornost namenimo pregledom zgodaj posejanih posevkov (sejanih ob koncu lanskega septembra ali na začetku oktobra).
Upoštevajmo pravilo, da preverjamo splošno stanje posevkov ozimin vse od začetka vegetacije, torej še v zimskem času in v pomladanski rasti. Šele na podlagi stanja posameznih posevkov odločamo kdaj in kje bomo začeli z dognojevanjem.
Najprej je treba dognojiti redke, slabo razvite, blede, od zime ali pretiranih količin površinsko zastajajoče vode poškodovane posevke. Če nam takšnega stanja ne bo uspelo odpraviti s prvim dognojevanjem, je pozneje sicer še nekaj časa za hitro in učinkovito ukrepanje z naslednjimi dognojevanji – na primer ob drugem dognojevanju žit ob koncu marca in aprila, ko bo vegetacija v posevkih žit na višku. Naj vas vodi misel, da se lahko vsak zamujeni dan negativno povrne ob žetvi, saj lahko pričakujemo količinsko manjši pridelek.
Prvo dognojevanje ozimin
Z začetkom vegetacije in spomladno rastjo žitnih rastlin nastopi čas za prvo dognojevanje ozimnih žit. Kot sem že omenil, moramo to opraviti natančno in pravočasno. Torej moramo odmeriti ustrezne količine dušika za kakovostno rast po zimskem premoru, ko so žita v fazi razraščanja in oblikovanja večjega števila stebel, na katerih se bodo oblikovali potencialni klasi žitnega zrnja. Skupne potrebe ozimne pšenice po dušiku spomladi so 120 kg N/ha. Enkratni odmerek ne sme presegati 80 kg N/ha, zato gnojenje z dušikom razdelimo na dva ali tri obroke. Natančne in hkrati potrebne odmerke dušikovih gnojil lahko določimo na podlagi analize dušika v tleh, ki jo opravimo tik pred dognojevanjem. Tako za prvo dognojevanje opravimo analizo Nmin ali hitri talni nitratni test. Odmerek dušika za prvo dognojevanje določimo tako, da od omenjene ciljne vrednosti 120 kg/ha odštejemo količino mineralnega dušika v tleh, ki smo ga ugotovili s hitrim talnim testom.
Za prvo dognojevanje za ozimno pšenico v večini primerov zadostuje 40 do 70 kg dušika/ha. Največkrat uporabljamo enostavna mineralna dušikova gnojila, kot sta KAN ali UREA, v količinah od 150 do 260 kg/ha. Na dobro založenih tleh s stopnjo oskrbljenosti C ali D uporabimo za dognojevanje KAN. Na slabše založenih tleh s stopnjo oskrbljenosti A ali B ter tam, kjer nismo opravili predsetvenega gnojenja s sestavljenimi mineralnimi gnojili (NPK) ali z organskimi gnojili, pa lahko uporabimo za prvo dognojevanje NPK 15-15-15 v odmerku 300 do 400 kg/ha. Za dognojevanje v tem času lahko uporabite tudi gnojila YaraBela™ Sulfan 24 ali YaraBela™ Extran 26 ali 27 ter sestavljena mineralna gnojila YaraMila™ 8-24-24. Če je pomlad suha, ko v zgornjih slojih tal ni dovolj vlage, priporočamo v zadnjih letih večkrat uporabljeno foliarno dodajanje dušika, bodisi z raztopino UREJE ali z drugimi pripravki, na primer YaraVita Gramitrel™ v količini 2 do 4 l/ha. Slednji vsebuje tudi nekatera mikro hranila, na primer magnezij (Mg), mangan (Mn), baker (Cu) in cink (Zn). Sicer je primerna za prvo dognojevanje ozimin tudi gnojevka v količini 15 do 20 m3/ha, ki jo priporočamo nanašati nizko po posevku žit s cisternami, ki imajo vlečne cevi. V suhi pomladi so zelo dobrodošla tudi tekoča organska gnojila, zato velja razmisliti o njihovi uporabi. Za prvo dognojevanje ozimnega ječmena, ozimne rži ali tritikale priporočamo vsaj 10 % nižje odmerke kot pri pšenici, odvisno od stanja posevkov teh ozimin. Tako je priporočen odmerek za ozimni ječmen, rž in tritikalo od 40 do 60 kg N/ha.