Devet zlatih za kislo zelje
Po več letih mirovanja so spet obudili ocenjevanje kakovosti kislega zelja. Sprva je to počelo Združenje za prehrano Slovenije, po njegovi ukinitvi pa je za nekaj let to pod svoje okrilje prevzela Zadružna zveza Slovenije. Tudi oni so to ocenjevanje opustili, zdaj pa so ga ponovno obudil v Slovenskem združenju za integrirano pridelavo zelenjave ob sodelovanju strokovnjakov Biotehniške fakultete (BF) in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije. V sklopu posveta pa so pripravili tudi tiskovno konferenco.
Predsednik združenja Stanko Volk pravi, da so kislo zelje dali v ospredje tudi zato, ker je to zelenjadnica številka ena v Sloveniji. Že pred leti je bila ta rastlina najmočneje zastopana pri pridelovalcih zelenjave in čeprav je število pridelovalcev zdaj precej manjše, so se površine pod križnicami povečale, in sicer od leta 2000, ko so posadili 410 hektarjev (od tega 350 hektarjev zelja) na 442 (SURS ni objavil podatka površin pod zeljem).
Preglednica: Pridelovalne površine pod zelenjadnicami
| Površine v ha | |
| kapusnice | 442,15 |
| solatnice | 309,36 |
| špinačnice | 24,56 |
| korenovke in gomoljnice | 206,04 |
| plodovke | 244,71 |
| čebulnice | 147,00 |
| stročnice | 58,40 |
| druga zelenjava | 65,81 |
Vir:SURS
Podatki v preglednici nedvomno potrjujejo trditev, da je zelje za eno od naših narodnih zelenjadnic, kislo zelje pa narodna jed. Še danes je sodi med eno najbolj priljubljenih surovin za jedi, predvsem v zimskem času, ko nam primanjkuje različnih vitaminov. Volk je tudi povedal, da so letos zelja ocenjevali na pobudo pridelovalcev, da izvedo kako kakovostno kislo zelje pridelujejo in prodajajo, ker potrošniki vse bolj povprašujejo po živilih višje kakovosti. Sem pa seveda sodi domača zelenjava zaradi kratkih logističnih poti in zaradi načina pridelave. Kot je povedala Tanja Verhovnik je 10 odstotkov zelenjave pridelano ekološko, 25 odstotkov konvencionalno, vse drugo pa na integriran, torej na naravi prijazen način.
Zahteve potrošnikov so torej dobile svoj odziv v ocenjevanju kakovosti kislega zelja. Ocenjevala ga je strokovna komisija na fakulteti. Kriteriji pa so bili čvrstost in izgled, okus, barva in vonj kislega zelja. Letos so ocenili 36 vzorcev, od tega so devetim podelili zlato priznanje , deset srebrnih in šest bronastih.
Pridelava zelenjave ima prihodnost
V nadaljevanju je Igor Škerbot, Kmetijsko gozdarski zavod Celje, pojasnil pomen dela kmetijske svetovalne pri svetovanju pridelovalcem. Kako jih usmerjati in spodbujati, da vztrajajo na svoji poti. Profesor dr. Franci Štampar (BF), ki zelo dobro pozna razmere v slovenskem kmetijstvu v sadjarstvu je opozoril na slabo razumevanje kmetijstva. »Kmetijstvo je gospodarska dejavnost, ne pa socialni korektiv!« Država že dvajset let dela ne dela na razvoju slovenskega kmetijstva in tako imamo porazno starostno strukturo gospodarjev enako pa je tudi z zemljiško posestjo. »Pridelovanje zelenjave ni dejavnost, ki bi se je lotili brez znanja, saj je delovno intenzivna in zahteva vsaj trikratni obrat pridelka na isti površini. In če ne bomo znali motivirati mladih kmetovalcev, ne bomo dosegli načrtovanega dviga samooskrbe v višini 60 odstotkov porabe,« pravi prof. dr. Štampar.
Po mnenju prof. dr. Boruta Bohanca imamo še eno težavo – nezadostno ali slabo lastno selekcijo v rastlinski pridelavi. Na primer sorta ljubljansko zelje je seveda izjemno kakovostno, žal pa močno zaostaja v količini pridelka za sodobnimi hibridi, ki so danes na trgu. Da selekcije ni, ni kriva nedejavnost na fakulteti, ampak to, da država za te namene ne nameni nobenega denarja (v letu 2012 je bilo za selekcijo v živinoreji namenjeno 8,7 milijona evra, za selekcijo rastlin pa 200.000 evro in še to vse za hmelj). Seveda pa je povedal tudi, da bi tovrstno selekcijo lahko izvajalo kakšno podjetje. Do zdaj je od fakultete razvite sorte odkupovala Semenarna, ki ta čas je v izjemno težkem položaju in če bo šla v stečaj, bomo izgubili tudi semenarske centre, ki so jih imeli.
Trženje
Brez povezovanja pa tudi ne bo šlo. Pa naj bodo to zadruge ali poslovne skupnosti ali pa poimenovane kako drugače, samo da bodo pridelovalci nastopali skupaj. V Sloveniji so le štirje veliki trgovci in z njimi se pogovarjajo vsi. Če bi se povezali, bi dosegli tudi boljše tržne pogoje. Volk je pojasnil, da so se tržne poti v zadnjih nekaj letih močno spremenile. Tržnice so v zatonu, so pa v porastu drugi načini. Skoraj 80 odstotkov zelenjave prodajo v trgovskih centrih, kjer po novem imajo tudi polico s slovensko zelenjavo. Drugi segment prodaje je neposredna prodaja na domu, torej na dvorišču, sledi pa ji tudi prodaja prek svetovnega spleta. Še najslabše je to, da imamo predelovalno industrijo za zelenjavo, ki pa od slovenskih pridelovalcev ne odkupi prav veliko. Tudi zato načrtujejo pri gradnji novega centra,v katerem bo zbiri ni prodajni center za slovensko zelenjavo, še ponudbo doma predelane zelenjave.