Cvetača in brokoli
Cvetača in brokoli sta enoletni dvokaličnici, ki ju pridelujemo zaradi užitne rože. Po setvi se iz semena razvije kalčkova koreninica, iz katere požene glavna korenina s stranskimi koreninicami. Večina korenin sega do globine 30 centimetrov. Poleg koreninice iz semena izrašča kalčkovo stebelce z dvema kličnima listoma, za katerima se razvije prvi pravi list. Steblo se razvije iz kalčkovega rastnega stožca, je kratko, sprva gladko, pozneje pa postane brazgotinasto. Vsak odpadli star list namreč za sabo pusti brazgotino na steblu. Steblo od koreninskega vratu do listov se imenuje kocen. V pazduhi listov na steblu se razvijejo speča očesa, iz katerih pri brokoliju nastanejo stranski poganjki, potem ko odrežemo glavni poganjek (rožo brokolija). Stranski poganjki so običajno slabše razviti kot glavni poganjek. Cvetača ne razvije stranskih poganjkov iz spečih očes.
Listi cvetače in brokolija so podolgovati in sedeči, za njimi se običajno ne razvijejo slepa očesa. Listi cvetače novejših sort ovijejo rožo in jo skrijejo pred vdorom svetlobe, zato so rože snežno bele. Listi brokolija ne zapirajo zelene rože in so razprti.
Pri cvetači omesenita vrh stebla in socvetje, kar imenujemo roža. Cvetača ima zelo čvrsto rožo, lahko je ravna ali pa sestavljena iz več manjših rož. Tudi brokoli razvije rožo, ki je običajno zelena. Na njej so vidni posamezni cvetovi. Brokoli pobiramo, ko so cvetovi še zelo majhni, sicer prerastejo in začno cveteti. Cvetovi so dvospolni, tujeprašni, rumene barve. Iz cveta se razvije lusk s semeni. Semena so okrogla, premera enega ali dveh milimetrov, rjave, sive ali črne barve.
Zahteve po toploti, vodi in svetlobi
Cvetača in brokoli uspevata v zmerno toplem in vlažnem podnebju s toplim spomladanskim vremenom. Previsoke temperature in suša slabo vplivajo na razvoj cvetače, medtem ko je brokoli manj občutljiv na razvoj rože pri visokih temperaturah.
Seme kali že pri temperaturi 5 oC, optimalna temperatura kalitve je od 20 do 25 oC, pri temperaturi nad 30 oC pa se sposobnost kalitve močno zmanjša. Takoj po kalitvi so optimalne temperature od 19 do 22 oC, po nekaj dneh pa se znižajo na 17 do 20 oC, da se sejanci ne pretegnejo. Za vzgojo sadik v zimskem času (setev januarja) vzdržujemo minimalno temperaturo v rastlinjaku pri 8 do 10 oC, v sončnih dneh pa naj bo med 18 in 20 oC. Sadike dorastejo, ko razvijejo štirje do šest listov. Tedaj jih tudi presajamo na končno mesto, kjer bo pridelava. Po presajanju je nadaljnja rast močno odvisna od temperatur. Pri visokih temperaturah nad 20 oC rastlina cvetače razvije več kot 50 listov, preden začne oblikovati rožo. Pri temperaturah od 15 do 20 oC se cvetača optimalno razvija, nastane od 20 do 40 listov in nato roža. Pri nižjih temperaturah cvetača prekmalu razvije rožo ter nima zadosti listne mase za hiter razvoj in prekrivanje rože pred sončno svetlobo. Če so temperature v času rasti nad 25 oC, je razvoj rože pozen. Za začetek razvoja rože cvetače je pomembno kratko obdobje nižjih temperatur (okoli 15 oC) vsaj v jutranjih urah.
Za optimalen razvoj brokolija so optimalne temperature med 16 in 20 oC, najvišje pa okoli 25 oC. V toplem vremenu pri več kot 20 oC se roža brokolija razvija hitro, zato ni tako čvrsta. Prav tako se poveča masa listov, ki preraščajo rožo, manj je stranskih rož, ki so majhne. Če rože po spravilu ne ohladimo takoj, posamezni deli hitro porumenijo in niso primerni za uporabo.
Mlade rastlinice cvetače in brokolija prenesejo temperature do -10 oC brez večjih poškodb. Jeseni prenese roža brokolija temperature od -5 do -7 oC, roža cvetače pa od -3 do -5 oC.
Zaradi zahtev cvetače in brokolija po nižjih temperaturah za poletno pridelavo izberemo hladnejša rastišča (severne lege), težka zemljišča ali zasnujemo pridelavo na višji nadmorski višini.
Cvetača in brokoli zahtevata za rast in oblikovanje rože redno oskrbo z vodo in visoko zračno vlago. Dobro se razvijata, če je v tleh vsaj 70 do 85 % poljske kapacitete za vodo in če je relativna zračna vlaga od 80 do 90 %. Cvetačo in brokoli je smotrno namakati z razpršilci, s čimer povečamo relativno zračno vlago, kar dobro vpliva na rast rastlin.
Obe vrsti zahtevata srednjo osvetljenost, kar dosežemo s primernimi sadilnimi razdaljami. Vendar pa je pomembna razlika glede osvetljenosti rože. Brokoli razvija rožo na svetlobi in je roža običajno zelene barve. Roža cvetače se mora razvijati brez svetlobe, saj se le tako razvije snežno bela roža. Kadar je roža na svetlobi, postane rumena do rdeča in je netržna. Zato je potreben zadosten razvoj listne mase, v katero lahko rastlina skrije rožo pred svetlobo.
Tla, gnojenje in kolobar
Cvetača in brokoli najbolje uspevata v zelo rodovitni humusni z vodo in hranili dobro preskrbljeni zemlji. Najbolje uspevata v srednje težkih tleh, ki so odcedna in vseeno dobro zadržujejo vlago. Le za spomladansko pridelavo izberemo lažja tla, ki se hitreje segrevajo, vendar moramo poskrbeti za namakanje. Poleti pridelujemo cvetačo in brokoli na težjih tleh, kjer je rast sicer počasnejša, vendar rastlini razvijeta lepšo rožo, ki je bolj čvrsta in primernejša za prodajo ali skladiščenje. Optimalna pH-vrednost tal je med 6,5 in 7. V bolj kislih tleh se razvija glivična bolezen golšavost kapusnic, ki lahko povsem uniči posevek.
Cvetačo in brokoli sadimo na isto površino po treh do petih letih. V tem času na isti površini ne sadimo drugih kapusnic in sorodnih rastlin. Če se na zemljišču razvijejo ogorčice, na tem zemljišču kapusnic ne gojimo deset let. Slabi predhodni posevki so poleg preostalih kapusnic tudi križnice, krmna, rdeča in sladkorna pesa ter špinača. Primerni predhodni posevki pa so žita, stročnice, čebulnice, paradižnik, krompir, solata. Po cvetači in brokoliju lahko gojimo vse zelenjadnice, ki jih sadimo na drugo poljino.
Cvetača in brokoli sta najbolj zahtevna glede gnojenja. Zlasti pri cvetači je za kakovosten tržni pridelek bele rože potrebna zadostna listna masa, ki jo lahko dosežemo le s pravilnim gnojenjem na začetku rasti. Za pričakovan pridelek rož cvetače 30 t/ha je potrebno srednje založena tla pognojiti s takšnimi količinami hranil:
– 220–260 kg N,
– 70–80 kg P2O5,
– 280–320 kg K2O,
– 35 kg MgO,
– 65 kg CaO.
Za pričakovan pridelek rož brokolija 20 t/ha je potrebno srednje založena tla pognojiti s takšnimi količinami hranil:
– 200–250 kg N,
– 70–90 kg P2O5,
– 200–220 kg K2O,
– 30 kg MgO,
– 70 kg CaO.
Zlasti cvetača in v manjših količinah tudi brokoli potrebujeta za razvoj rože dognojevanje z mikroelementi, še posebej je pomemben bor. Zaradi pomanjkanja bora so lahko rože deformirane, na njih nastanejo rjave pege ter so zato neprimerne za uporabo in trženje.
Cvetačo in brokoli obilno pognojimo ob presajanju. Pri osnovnem gnojenju damo pol odmerka celotnega dušika, drugo polovico pa z dognojevanjem. Veliko dušika na začetku vegetacije je potrebnega za hiter razvoj zadostne listne mase, kar pri cvetači omogoča samopokrivanje rože, pri brokoliju pa velike prve rože. Ob presajanju pognojimo še s celotnim odmerkom fosforja in polovico odmerka kalija, kar je odvisno od potreb. Cvetačo in brokoli dognojujemo z dušikom tri tedne po presajanju pri zgodnjih sortah (do 70-dnevne) in štiri do pet tednov po presajanju pri poznih sortah (do 110-dnevne). Izjemoma dognojevanje z dušikom razdelimo na dva obroka pri zelo poznih sortah (nad 110-dnevne), in sicer dognojujemo četrti do peti teden in osmi do deseti teden po presajanju. Za dognojevanje z dušikom uporabljamo kalcijev nitrat, tako da hkrati gnojimo tudi s potrebnim kalcijem. S kalijem v nitratni ali sulfatni obliki dognojujemo sredi vegetacije, vedno pred začetkom oblikovanja rože. Ko se roža začne oblikovati, je razvita v dobrem tednu in je tedaj za gnojenje že prepozno.
Cvetačo in brokoli sadimo na prvo poljino, zato ju gnojimo tudi s hlevskim gnojem. S slednjim pognojimo v količini do 60 t/ha pred osnovno obdelavo tal (pred oranjem).
Setev in presajanje
Tržno pridelavo cvetače in brokolija vedno zasnujemo prek sadik s koreninsko grudo. Sadike vzgajamo v gojitvenih ploščah ali v šotnih kockah. Šotne kocke velikosti 4 x 4 centimetre so primerne predvsem za zgodnje spomladansko pridelovanje, preostale termine presajanja oziroma vse poznejše zasnove pridelave zasnujemo preko sadik iz gojitvenih plošč. Za setev uporabimo plošče s 104 ali 84 celicami, s čimer zagotovimo dovolj veliko sadiko za presajanje.
Za zgodnjo spomladansko pridelavo opravimo setev že konec januarja in vzgajamo sadike do sredine marca, ko jih presajamo na končno mesto. Druge roke setve prilagajamo predvidenemu času presajanja. Zgodaj spomladi raste sadika cvetače in brokolija šest ali sedem tednov, v poletnem terminu pa le dobre štiri tedne. Seme sejemo centimeter globoko. Po setvi damo posejane gojitvene plošče za dva do tri dni v kalilnico na 22 oC, nato jih razpostavimo na mesto vzgoje v rastlinjak. Tam vzdržujemo že opisan optimalni toplotni režim.
Ko imajo sadike štiri do šest pravih listov in dobro razvito koreninsko grudo, jih presajamo na končno mesto – na njivo. Razdalje presajanja so odvisne predvsem od termina pridelave in posameznega hibrida. Zgodnji hibridi cvetače razvijejo manjše rože (od 1 do 1,5 kg), zato ne potrebujejo tako veliko rastnega prostora in jih lahko presajamo na manjše razdalje. Zgodnje sorte presajamo na razdalje 50 x 50 in pri tem dosežemo gostoto okoli 3,5 rastline/m2. Pozne hibride z večjimi rožami (od 1,5 do 2 kg) presajamo na večje razdalje, in sicer 60–65 x 50 in pri tem dosežemo gostoto okoli 2,5 do 3 rastline/m2.
Brokoli sadimo na razdalje 50–60 x 50 cm in pri tem dosežemo gostoto od 3 do 3,5 rastline/m2. Pri takšni gostoti pričakujemo rože, težke od 0,5 do 0,8 kilograma.
Nekateri poskusi kažejo, da z gostejšim presajanjem nekaterih hibridov ti razvijajo manjše rože, kar je lahko zanimiva popestritev ponudbe na trgu.
Cvetačo in brokoli nekateri pridelovalci sadijo na zastirno folijo. S tem si zagotovijo bolj čiste rože in hitrejšo pripravo za trg. Pri sajenju na folijo je potrebno podnjo položiti kapljične namakalne cevi, saj z razpršilci slabše namakamo posevek, ki je posajen na foliji. Za presajanje v spomladanskih terminih uporabimo črno ali rjavo zastirno folijo, v poletnih terminih pa belo, ki bo dodatno znižala temperaturo okoli rastlin.
Oskrba in spravilo
Pridelovanje cvetače in brokolija prilagodimo prodajnim zmožnostim. Naša tržna priložnost je stalna oskrba trga s svežim pridelkom ves čas pridelovalne sezone. Z zgodnjo zasnovo lahko pridelamo v osrednji Sloveniji prve pridelke cvetače in brokolija že konec maja, na Primorskem še prej. Pridelovalna sezona pa lahko traja vse tja do konca oktobra v osrednji Sloveniji oziroma do konca novembra na Primorskem. Za celoletno oskrbo trga s svežim pridelkom bi morali presajati cvetačo in brokoli v desetih do dvanajstih terminih oziroma saditi hibride z različno dolgo vegetacijo. Zgodnjo pridelavo cvetače in brokolija lahko zasnujemo pod nizkimi tuneli ali pod vlaknastimi prekrivkami, s čimer še pospešimo rast in zgodnost prodaje.
Četudi pridelavo cvetače in brokolija zasnujemo na zastirni foliji, je potrebno poskrbeti za zatiranje plevela. Tako pri tehnologiji s folijo kot brez nje slednje lahko opravimo z mehanskim zatiranjem ali kemično s herbicidi. Poleg tega ves čas rasti spremljamo pojav bolezni in škodljivcev ter ustrezno ukrepamo.
V času rasti opravimo že omenjena dognojevanja in z namakanjem poskrbimo za zadostno oskrbo rastlin z vodo. V začetku oblikovanja rož pri cvetači spremljamo samopokrivanje rože med liste. Če uhajajo rože na svetlobo, jih moramo sami prekrivati z listi. Čimveč listov prekriva rožo, tem bolj se ohrani njena kakovost.
Cvetačo in brokoli pobiramo, ko so rože dobro razvite. Cvetača ne razvije rož enakomerno, četudi smo za setev uporabili hibrid. Zato rože selektivno pobiramo dva- ali trikrat. Po pobiranju jih skrbno zložimo v hladilnico, sicer začno rože veneti. Cvetačo čimhitreje ohladimo na 0 do 1 oC, in če poskrbimo še za 97-odstotno vlago, jo skladiščimo tudi do štiri tedne iz poletne in osem tednov iz zimske pridelave. Liste na rožah, ki prekrivajo rožo, v času skladiščenja pustimo zraven in jih odrežemo šele pri pripravi pridelka za trg.
Če pri cvetači lahko malo čakamo s pobiranjem, si tega pri brokoliju ne smemo privoščiti. Rožo brokolija moramo odrezati takoj, ko se oblikuje, in še preden postanejo posamezni cvetni popki vidni ali se začno odpirati, ker takšen brokoli ni primeren za prodajo. Brokoli režemo zgodaj zjutraj. Pri pobiranju sredi toplega dneva se namreč cvetni popki lahko takoj po spravilu odprejo. Po spravilu brokoli ohladimo na 0 do 1 oC, s čimer zaviramo razkroj klorofila in rumenenje rože. Ob 97-odstotni zračni vlagi lahko v teh razmerah rože skladiščimo do štiri tedne. V času shranjevanja je smiselno rože oviti v folijo.