Apnenje
Med pomembne kazalnike rodovitnosti tal spada tudi reakcija tal, ki jo izražamo s pH vrednostjo, in ki pove, ali so tla kisla ali bazična. Vpliva na fizikalno-kemične procese v tleh in na fiziološke procese v rastlinah. Reakcija tal je posledica številnih dejavnikov in procesov, ki se odvijajo v tleh. Najpomembnejša dejavnika, ki vplivata na pH v tleh, sta vsebnost bazičnih kationov v matični podlagi in proces pedogeneze. Poleg tega na razvoj pH tal vplivajo tudi vsebnost organske snovi v tleh, vpliv rastlinskih korenin in talne favne ter seveda človekovi posegi v tla (gnojenje, obdelava). Ko je pH tal primeren, tudi ostala gnojila delujejo optimalno, poveča pa se tudi dostopnost hranil za rastline. Pri neustrezni pH vrednosti je sprejem nekaterih hranil otežen. To se na rastlinah pokaže v obliki znakov pomanjkanja hranil in slabše rasti, ki jo kmetovalci želijo pogosto popraviti s povečanjem odmerkov gnojil. Pri preveliki kislosti je to neučinkovito, saj moramo najprej odpraviti vzroke za slabšo rast, to je urediti pH tal. Poleg tega lahko prekomerno gnojenje brez ustreznega odvzema hranil privede do onesnaženja okolja, pridelava pa je neekonomična.
Razporeditev tal glede na pH oziroma reakcijo tal
Za vsako poljščino je določeno optimalno območje pH vrednosti za njeno rast in razvoj. Pri prenizki oziroma previsoki vrednosti je otežen sprejem nekaterih hranil. Posledica so zmanjšani hektarski pridelki in neekonomična pridelava. Optimalni pH tal ni enak za vsa tla, odvisen je predvsem od teksture tal in vsebnosti humusa. Čim lažja so tla in čim več humusa vsebujejo, tem nižja je optimalna pH vrednost. Če tla vsebujejo od 4 do 7 odstotkov humusa, je optimalni pH okoli 5,5 na lahkih tleh in do 6,5 na težkih tleh (Mihelič, 2010). Na travinju je optimalna pH vrednost za 0,5 do 1 manjša kot na njivah.
Preglednica: Razporeditev tal glede na reakcijo tal
|
Tla |
pH območje |
|
alkalna (bazična) |
> 7,2 |
|
nevtralna |
6,8 – 7,2 |
|
zmerno kisla |
5,6 – 6,7 |
|
kisla |
4,6 – 5,5 |
|
močno kisla |
< 4,5 |
Po podatkih Centra za pedologijo in varstvo okolja, ki deluje na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, je v Sloveniji največ zmerno kislih tal. Posebej v Podravju in Pomurju so njivska tla kisla in močno kisla, z zelo veliko potrebo po apnenju. Nevtralna tla so večinoma v pasovih vzdolž večjih rek (Save, Krke, Savinje, Vipave, Soče). Bazična tla se pri nas pogosto pojavljajo na flišu.
Vzroki zakisanja tal:
– Odvzem Ca in Mg iz tal s pridelki. Izguba teh dveh elementov še dodatno pospešuje zakisanje tal.
– Izpiranje apna kot posledica humidne klime. V tleh, ki so izpostavljena močnemu izpiranju baz, se dogaja, da je pH zgornjega sloja najnižji. Letne izgube CaO zaradi izpiranja znašajo od 200 kilogramov na hektar v severovzhodni Sloveniji do 800 kilogramov na hektar v zahodni Sloveniji (Leskovšek, 1993).
– Nevtralizacija med rastno dobo sproščenih kislin v tleh.
– Kisle padavine (odvisno od onesnaženosti zraka).
– Gnojenje z mineralnimi gnojili.
Apnenje tal
Če so pH vrednosti prenizke, je apnenje tal osnovni ukrep gnojenja kmetijskih zemljišč. Je nujno potreben agrotehnični ukrep v rastlinski proizvodnji predvsem zaradi velikih hektarskih pridelkov, deloma zaradi kislega dežja, izpranih bazičnih kationov in fiziološko kislega delovanja večine gnojil. Vzdrževalno apnenje tal je potrebno tudi pri optimalni pH vrednosti, da s tem vrnemo s pridelki odvzete ali z izpiranjem izgubljene baze. Za sprotno nevtralizacijo v tleh nastajajočih kislin in za nadomestitev izpranega Ca potrebujemo okrog 500 kilogramov CaCO3, če pa gnojimo s kislo delujočimi amonijskimi gnojili pa celo do 1.000 kilogramov CaCO3 na hektar letno.
Pomen apnenja in s tem dodajanja kalcija je večplasten. Kalcij je pomemben za uravnavanje reakcije tal. Večina kmetijskih kultur najbolje uspeva v nevtralni reakciji tal, ki pa ni za vse tipe tal enaka. Kalcij je pomembno rastlinsko hranilo in mobilizira rastlinam nedostopne hranilne snovi. Dostopnost posameznih hranil oziroma elementov je zelo odvisna od pH vrednosti tal. Apno ima pomembno vlogo tudi pri tvorbi strukturnih delcev v tleh. Pri zadostni količini kalcija so tla grudičasta, kar vpliva na boljšo zračnost tal. Takšna tla so tudi dalj časa sposobna zadrževati vlago.
Za apnenje se odločimo na podlagi analize tal, ki naj bi jo opravili vsakih nekaj let (vsaj na pet let). Katero gnojilo, količina, čas in način apnenja je odvisno od več dejavnikov. Kakšno imamo zakisanost, tip tal, kaj bomo sejali, katero apneno gnojilo bomo uporabili itn.
Čas apnenja
Apnimo lahko kadar koli, ko nam je to mogoče. Pogosto delamo to v poletnem in jesenskem času, po spravilu pridelkov (žita, koruza). Takrat imajo tla tudi največjo nosilnost, kar omogoča hitro in enostavno delo. Apnenje na travinju je najbolje opraviti zgodaj spomladi ali pa pozno jeseni.
Tip tal
Na lažjih peščenih tleh uporabljamo manjše enkratne odmerke. Na težjih tipih tal lahko uporabljamo večje odmerke.
Kultura
Med poljščine, ki so glede apnenja zahtevnejše, spadajo ječmen, pšenica, ogrščica. Še zahtevnejše so metuljnice (lucerna, detelje, grah). Manj zahtevne pa so rž, oves, krompir in tudi koruza. Krompirju pred saditvijo ne apnimo, temveč za to poskrbimo pri predhodni kulturi.
Vrsta apnenega gnojila
V Sloveniji je kar pestra ponudba in poraba različnih apnenih gnojil. Pri uporabi apnenih gnojil je pomemben podatek vsebnost apna (odstotki CaO).
Apnenec – CaCO3 je najbolj razširjeno gnojilo za apnenje. Vsebuje okrog 50 odstotkov CaO. Pri mletem apnencu je pomembna finost ali drobnost delcev ter starost in trdnost apnenca. Bolj, ko je granulacija drobna (fina), hitrejše je delovanje in manjše so norme porabe (Agrokalciti). Večja, ko je granulacija, počasnejše in dolgotrajnejše je delovanje. Zato se lahko uporabljajo tudi večje količine apnenca. Ker apnenec ni agresiven, lahko z njim apnimo kadar koli.
Žgano apno – CaO (Agrokalcit žgan) je 100-odstotno vodotopno in zaradi tega hitro delujoče apno s hitrim učinkom. Vsebuje okrog 90 odstotkov CaO. Je pa treba vedeti, da je zelo agresivno tudi za žive organizme v tleh. Odmerjati ga je treba v manjših količinah (cca. 500 kilogramov na hektar na leto). Na razpolago je tudi v granulirani obliki.
Hidratizirano oziroma gašeno apno – Ca(OH)2. Vsebnost CaO je okrog 70 odstotkov. Je manj agresivno kot žgano apno, vendar je treba biti pri uporabi previden tudi pri tej obliki.
Dolomit – CaMg(CO3)2, poleg Ca vsebuje še Mg. Vsebnost CaO je okrog 30 odstotkov. Na razpolago je tudi v granulirani obliki (Agrodolomit), ki omogoča raztros z običajnim trosilnikom za mineralna gnojila.
Količina
Prevelike količine uporabljenega apna naenkrat lahko delujejo negativno. Blokirajo določena hranila (fosfor, bor, mangan, baker) v tleh in pospešijo razgradnjo humusa zaradi povečane aktivnosti mikroorganizmov. Pri večjih potrebah po apnenju priporočamo postopno apnenje v več letih z manjšimi količinami.
Apnena gnojila – novost v ponudbi podjetja Agrosaat
V podjetju Agrosaat, kjer smo bili do zdaj znani kot semenarsko podjetje, smo v tem letu svojo ponudbo razširili še na ponudbo gnojil za uravnavanje pH vrednosti tal. To so gnojila iz podjetja BodenKalk iz Avstrije, ki ima z apnenjem že dolgoletne izkušnje. Gnojila imajo številne dobre lastnosti in prednosti pred uporabo drugi apnenih gnojil:
– zelo fino mleti apnenec (100 odstotkov do 1 mm, 80 odstotkov do 0,3 mm),
– zelo učinkovito delovanje zaradi fine granulacije,
– manjša norma porabe gnojil po hektarju,
– nizki stroški apnenja po hektarju,
– na razpolago tudi granulirane oblike,
– različna pakiranja (kamionsko – kiper, vreče big-bag),
– apna z dodatkom žvepla,
– apna z dodatkom drugih elementov,
– možnost uporabe specialnega trosilnika.
Zaradi velikih hektarskih donosov pridelkov, deloma zaradi kislega dežja, izpranih bazičnih kationov in fiziološko kislega delovanja večine gnojil bo apnenje nujno potreben agrotehnični ukrep v rastlinski proizvodnji tudi v prihodnje. Apnenje mora biti agrotehnični ukrep za izboljšanje rodovitnosti tal, ki mu nato sledijo drugi ukrepi (gnojenje, obdelava itn.). Le tako lahko rastlinam omogočimo najboljše rastne razmere in s tem doseganje dobrih pridelkov, pridelovalcem pa ustrezen ekonomski rezultat.