Agrosatov dan koruze na Gorenjskem
Konec septembra smo se zbrali na kmetiji Fon iz Spodnjega Brnika in predstavili gorenjskim pridelovalcem dva koruzna poskusa, enega za zrnje in enega za silažo. Kljub časovni stiski in spravilu silažne koruze na gorenjskih kmetijah se je dneva koruze udeležilo več kot 40 pridelovalcev in rejcev. Poskus je bil posejan na dveh lokacijah v bližini Spodnjega Brnika, na srednje težkih tleh. Najprej smo si ogledali poskus za zrnje in govorili o pridelovalni sezoni ter pričakovanih visokih pridelkih zrnja in silaže.
Poskus za zrnje:
V poskusu za zrnje so bile posejane večinoma zobanke in ena poltrdinka zrelostnega razreda od 260 pa do 390. Posejanih je bilo šest prodajnih hibridov (chapalu, DKC 4014, DKC 4590, LG 33.50, LG 30.325 ter LG 32.58) in šest popolnoma novih, ki so v preizkušanju.
Pregled smo začeli takole: »Vse koruze kažejo na zelo lepe pridelke zrnja, še posebno so lepe na peščenih in srednje težkih tleh, kar ni bilo značilno v preteklih sušnih letih.« Na zelo težkih tleh in pregostih sklopih so storži manjši in bo pridelek zrnja manjši. Po ogledu posameznih sort smo lahko videli, da so bili storži na vrhu že plesnivi, še posebno velja to za hibride, ki majo zaprto ličje in so storži nameščeni pokončno, da vanje zateka dež in se zaradi več vlage razvijejo plesni na zrnju in klasincu. Letos lahko zaradi preobilnih padavin pričakujemo težave z mikotoksini DON in ZEN, ne pa z aflatoksini, ki so bili posebno problematični lani. Pri prvih dveh skupinah mikotoksinov v govedoreji lahko odpravimo škodljiv vpliv s krmnimi dodatki, in sicer z vezalci ter inaktivatorji mikotoksinov, in biološko zaščitimo jetra pri govedu. Večji problem je v prašičereji, ker so prašiči precej bolj občutljivi na mikotoksine. Po letošnji žetvi lahko pričakujemo kar nekaj težav zaradi glivičnih bolezni fuzarioz, ki so intenzivno razrasle na rastlinah koruze zaradi preobilnih padavin v času zorenja. Okužbo s fuzariozami dodatno pospešuje še ozek kolobar žita – koruza, ki je pogost na slovenskih poljedelskih ali živinorejskih kmetijah.
Za pridelavo suhega zrnja smo opazili, da vse sorte, ki pri zorenju obračajo storž navzdol, kažejo mnogo boljše zdravstveno stanje. Zaradi te lastnosti novejše genetike se v Agrosaatu v zadnjem času pri programu sort za zrnje zelo intenzivno ukvarjamo z največjim žlahtniteljem koruze in blagovno znamko dekalb. Sorte koruze DKC pod blagovno znamko deklab so vodilne v pridelavi koruze za zrnje na svetu že nekaj zadnjih let. Praviloma se vsi novejši hibridi za zrnje iz programa dekalb obračajo navzdol pri zorenju. Samo predstavitev koruz za zrnje smo sklenili z vzorčnimi meritvami vlage, ki je bila v večini vzorcev sort v poskusu še vedno med 30 in 35 odstotki, kar pa je bilo za samo žetev še preveč in predrago za sušenje. Žetev poskusa za zrnje smo zato preložili na poznejši datum.
Koruza za silažo:
Tudi v silažnem poskusu je bilo posejanih dvanajst hibridov, od tega že pridelovalcem poznaih pet iz programa »LG Animal Nutrition« in sedem novih standardnih silažnih hibridov. Omenimo že znane hibride LGAN iz poskusa: LG 30.311, LG 33.87, LG shannon, LG 34.90 ter hibrid za Primorsko LG helen. Omenjeni program hibridov LGAN v zadnjih letih osvaja vse napredne govedorejske kmetije predvsem zaradi odličnih pridelkov, še bolj pa zaradi večje kakovosti od standardne silažne koruze. Kot že večkrat omenjeno v zadnjih letih LGAN-silažo odlikujeta visoka vsebnost energije – škroba iz zrnja in bolj prebavljiva vlaknina iz koruznice. Temu programu je bila podrejena tudi sama predstavitev silažne koruze. Vsi govedorejci, ki so omenjeni program že preizkusili, potrjujejo, da daje boljše rejske dosežke oziroma več namolzenih litrov mleka in boljše priraste živali. Vzrok za večje rejske uspehe je v boljši oskrbi živali z energijo iz bolj kakovostne osnovne krme. Udeleženci predstavitve smo bili navdušeni nad odličnim izgledom – visoke rastline in veliki storži. Še posebno so izstopali hibrid LG 34. 90, letošnja novost LG shannon (FAO 400) in neverjetni hibrid LG helen (FAO 650). Zadnji je za pridelavo na Gorenjskem prepozen, nas pa je res presenetil s svojo višino prek štirih metrov in neverjetnim potencialom za pridelek.
Pozorno pri spravilu
Med predstavitvijo smo opozorili govedorejce, naj še posebno, tudi letos, pazijo na čas spravila koruze, da ne bodo prezgodnji ali prepozni, saj je optimalni čas za spravilo med 30 in 35 odstotki sušine celotne rastline za doseganje najboljših učinkov v reji živali. Pri prezgodnjih spravilih, ki so se letos zaradi premalo lepega vremena že zgodila, se lahko govedorejci soočijo s težavo iztekanja silažnega soka (večje izgube energije) in prekislo silažo. Opozorili smo predvsem na tehniko spravila silažne koruze, ki jo priporočamo letos. Pri premalo dozorelih koruzah se lahko z dolžino rezi do neke mere izognemo težavam premalo zrele »silirne mase«. Prehranski strokovnjaki zadnja leta res priporočajo podaljšanje rezi vsaj na 12 do 15 milimetrov, ker na ta način tudi spodbujamo delovanje vampa pri govedu. Zaradi premokrih tal in blata, ki ga prepogosto ob spravilu v težkih jesenskih razmerah s traktorji in prikolicami vnašamo v silos, smo opozorili na higieno pri spravilu, torej naj ne vnašamo blata v silose, kajti onesnažena silaža lahko povzroči zdravstvene težave pri govedu ter izpad prireje.
Nismo pozabili omeniti tudi okužb s fuzariozami, ki so povezane z višino žetve pri spravilu silažne koruze. Priporočili smo višjo žetev, vsaj 20 centimetrov od tal, ker je letos spodnji del rastlin koruze onesnažen zaradi preobilice padavin in povečane koncentracije mikotoksinov, ki jih izločajo fuzariozne glive, ko prehajajo iz tal prek korenin in stebla vse do storža. To okužbo pogosto vidimo kot micelij glive na konici storža v obliki belo-sivega poprha. Koncentracija mikotoksinov je v spodnjem delu rastline, okužene s fuzarijozami, kar nekajkrat večja kot v srednjem delu. Z višjo žetvijo rastlin koruze tako lahko zmanjšamo količino mikotoksinov v krmi, ker najbolj okuženi deli ostanejo na njivi.
Predstavitvi koruznih hibridov je na dnevu koruze na Gorenjskem dodala svoj prispevek še Jožica Dolničar iz Agrosaata, ki je predstavila nov program apnenih gnojil Bodenkalk ter zanimiva nova kakovostna kompleksna gnojila Elixir in Zorka.
Prednost apnenih gnojil je v velikosti apnenih delcev, ki so vsi manjši kot milimeter, ter hitremu in učinkovitemu delovanju. Predstavila je še granulirano apneno gnojilo DOLOPHOS 15, ki razkisuje tla in dodaja fosfor, magnezij ter mikroelemente, ki so na govedorejskih kmetijah pogosto v pomanjkanju. »Govedorejci pogosto z uporabo gnojevke tla zakisujete ter zelo enostransko gnojite, saj dodajate le kalij in dušik,« je še dodala. Bolj podrobno pa je predstavila nova kompleksna gnojila elixir, ki jih namerava intenzivno tržiti in zastopati Agrosaat. Program kakovostnih gnojil bo zelo dobro dopolnil ponudbo semen, ki je Agrosatova osnovna dejavnost. Gnojila blagovne znamke elixir so nova kompleksna kakovostna gnojila, ki ponujajo novo možnost za konkurenčno ceno in zanimive uporabne kombinacije hranil NPK, ki smo jih morda pogrešali pri drugih ponudnikih. Za konec je Dolničarjeva omenila visoko topnost fosforja v vodi (prek 95-odstotna), kar je prednost pred drugimi proizvajalci mineralnih gnojil.
Dan koruze na kmetiji Fon na Gorenjskem smo sklenili ob prigrizku ter sproščenem pogovoru, kar je že navada pri takšnih srečanji pridelovalcev in živinorejcev.