Židan odgovarja Hoganu na izrečene neresnice
Evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan je v pogovoru za včerajšnjo oddajo na TV Slovenija podal nekaj trditev v povezavi, da je bil minister mag. Dejan Židan pobudnik in prosil komisarja za čas, da se Slovenija in Hrvaška lahko dogovorita ter da je bilo vprašanje zaščite terana predmet pristopnih pogajanj s Hrvaško, a takrat žal ni bilo rešeno; in sicer:
Komisar EU za kmetijstvo in razvoj podeželja Phil Hogan, Odmevi, 23.1.2017:
»…Prosil me je za nekaj časa, da bi s Hrvaško sklenili prijateljski dogovor…«
»…Tudi to vprašanje je bilo predmet pristopnih pogajanj in ob pridružitvi Hrvaške ni bilo rešeno….«
»… Kot sem rekel, nas je slovenski minister za kmetijstvo prosil, naj mu damo nekaj časa…«
»… Ministra sem večkrat obvestil o pravnem položaju. Prosim me je za nekaj časa, da bi dosegel dogovor s Hrvaško…«
»… Vse to traja od maja 2013. Minister me je prosil za nekaj časa, a dogovor ni bil mogoče…«
»… Bolje bi bilo, če bi zadevo rešili že v okviru pristopnih pogajanj…«
Trditve komisarja ne držijo in jih odločno zavračam. Odkar sem minister, pristojen za kmetijstvo, nisem komisarju Philu Hoganu nikoli omenil, predlagal ali se z njim celo strinjal, da Slovenija potrebuje čas za pogajanja v zadevi Teran. Javno znano in dokazljivo je, da sem jaz kot minister vedno in javno odločno zavračal, da je Teran predmet pogajanj; za Slovenijo to ni bilo nikoli sprejemljivo, saj je Teran zaprta zadeva, zaščita je bila pridobljena po pravnem redu EU in to smo kot država tudi spoštovali in zagovarjali.
Hrvaška je zaključila pristopna pogajanja 30. junija 2011 (takrat je potekala zadnja medvladna pogajalska konferenca), pristopno pogodbo z EU pa podpisala decembra 2011. Slovenija (Državni zbor)je HR pristopno pogodbo ratificiral 2. aprila 2013. Takrat je ratifikacijo podprlo vseh 82 navzočih poslancev, ni pa bila ratifikacija samoumevna zaradi številnih odprtih vprašanj in zahtevane 2/3 večine
V pogajanjih ni bila dogovorjena izjema za Teran. V pogajanjih je države članice zastopala Evropska komisija na podlagi skupnega stališča, ki so ga države članice s soglasjem potrdile za vsako pogajalsko poglavje. Evropska komisija ni imela nikoli mandata, da se s Hrvaško kot državo kandidatko dogovarja ali dogovori karkoli drugega, kot je bilo predmet uradnih pogajalskih stališč obeh strani.
Da za Teran v pogajanjih ni bila dogovorjena nobena izjema, je uradno potrdila Evropska komisija (izjava tiskovnega predstavnika takratnega komisarja za kmetijstvo), ki je aprila 2013 v pisnem odgovoru potrdila, da izjema za teran ni predmet pristopne pogodbe s Hrvaško in da se lahko s tem imenom prodaja samo slovensko vino ter da nobeno hrvaško vino po 1.7.2013 ne bo moglo biti označeno s tem imenom.
Vsebinsko popolnoma enako je bilo potrjeno na odboru za vino pri Evropski komisiji, ki je v aprilu 2013 točko teran obravnaval pod točko razno na zahtevo Hrvaške. Iz zapisnika sledi, da je takrat Komisija pojasnila, da je zaščitena označba porekla za slovensko vino, ki se na Hrvaškem po vstopu v EU ne bo smela več uporabljati.
Slovenija kot država članica je bila s strani Komisije o hrvaški zahtevi seznanjena šele septembra 2014, ko je Komisija prvič poskusila delegirani akt, ki bi Hrvaški dodelil izjemo, uvrstiti na ekspertni odbor za vino, pa je bila zaradi protesta Slovenije ta točka umaknjena z dnevnega reda.
Slovenija ni bila seznanjena s hrvaško vlogo, čeprav jo neposredno zadeva. Slovenija je na sestankih s predstavniki Komisije, pa tudi pisno, večkrat zaprosila, da nam posredujejo hrvaško vlogo, da bi lahko preverili, na kakšni podlagi Hrvaška prosi za izjemo, smo prvi odziv v tej smeri prejeli šele v jeseni 2015, kot rezultat dogovora ministra Židana in prvega podpredsednika Komisije Timmermansa. Vendar pa so bili hrvaški dokumenti posredovani na način, da so bile vse vsebinske informacije v njem potemnjene. Iz teh dokumentov pa se lahko razbere, da so Hrvati 13. maja 2013, torej mesec in pol pred vstopom v EU, poslali na Komisijo vlogo za prehodne ukrepe za odprodajo zalog vina z oznako sort, ki so v EU zaščitene, in nato 16. maja 2013 še en dopis, kjer se kot posebna točka omenja teran, vendar je konkretna vsebina spet slovenski strani prikrita. Čeprav se ti dve vlogi ne moreta šteti kot del pogajalskega procesa, pa bi vseeno Komisija morala pojasniti, zakaj Slovenija ni bila seznanjena z vlogo Hrvaške in se je z njo dogovarjala o Teranu brez vednosti Slovenije.
Popolnoma neresnična je tudi trditev komisarja Hogana, da ga je kmetijski minister Dejan Židan prosil za čas, da pride do dogovora s Hrvaško. Ker Slovenija ni bila seznanjena z dogovorom med Komisijo in Hrvaško in ker je Komisija še aprila 2013 trdila povsem drugače ter je ob vstopu Hrvaške v EU z izvedbeno uredbo sprejela prehodne ukrepe, s katerimi je podelila tudi triletno prehodno obdobje za odprodajo starih zalog terana, jo je namera Komisije za podelitev trajne izjeme za teran, presenetila. Slovenija je ves čas nasprotovala taki izjemi in je prosila, da bi lahko svoje stališče argumentirala z ustreznimi dokumenti in je zato zaprosila za dodaten čas. Tudi julija 2015, ko sta se sestala komisar Hogan in minister Židan, je bil dogovor, da bo Slovenija odgovorila na vprašanja, ki jih bo zastavila Komisija, da se problem še dodatno vsebinsko in pravno osvetli. Slovenija se nikoli ni bila pripravljena pogajati s Hrvaško o tej temi, kar je bilo večkrat sporočeno tudi komisarju, Slovenija je zavračala tudi trilateralne sestanke Komisija – Hrvaška – Slovenija, zaradi vsebinskih argumentov in postopkovnih, ki so bili že večkrat pojasnjeni in zaradi katerih Slovenija ni bila pripravljena na kompromis.
Še zlasti pa je zavajajoča trditev komisarja, da je postopek potekal transparentno, pošteno in enakopravno ter na podlagi prava EU. Že samo dejstvo, da je Komisija zato, da bi ugodila hrvaški prošnji, zaobšla pristopna pogajanja, v katerih bi se za tako podelitev izjeme morale strinjati vse države članice, je zelo sporno. Zdaj to vprašanje rešuje unilateralno, saj delegirani akt sprejme Komisija sama, za njegovo izpodbijanje v Svetu EU ali Evropskem parlamentu pa je potrebna kvalificirana oz, navadna večina proti. Drug izkaz popolnoma netransparentnega delovanja Komisije v tem postopku pa je, da državi Sloveniji in slovenskim pridelovalcem, ki so nosilci te zaščite, nikoli niso bili predočeni hrvaški argumenti. Tako da, nasprotno, trdimo lahko, da je Komisija tu delovala izrazito netransparentno in pristransko ter nepošteno do slovenskih pridelovalcev.